Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050510120817322

Evropska unija - še vedno daleč od ljudi torek, 10. maj 2005 @ 12:08 CEST Uporabnik: Pozitivke Koprol: Če se čutiš Evropejca, še ne pomeni, da nisi več Slovenec - Prvega leta v EU ni mogoče oceniti kot neuspeh Piše: Suzana Lovec Evropske zadeve so še vedno daleč od ljudi in vprašanje, kako Evropsko unijo približati običajnim državljanom, je še vedno aktualno. To je bila ena glavnih ugotovitev okrogle mize z naslovom Slovenija v EU: eno leto po vstopu, ki je bila včeraj, torej prav na dan Evrope. Vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere meni, da je eden od izzivov EU v prihodnosti prav to, da se približa ljudem: \"Pomembno je vedeti, da odločitve, ki se sprejemajo v EU, vplivajo na vsakdanje življenje ljudi.\" Državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol je prepričan, da je treba ljudem predstaviti evropske zadeve na preprost način. Marko Javoršek iz Mladih evropskih federalistov opaža med mladimi ljudmi veliko apatičnosti do EU, opozoril pa je tudi, da možnosti za odhod na, denimo, študij v tujino niso dovolj izkoriščene. Vstop v EU je spodbudil mobilnost mladih, je še povedal Javoršek, Koprol pa je postregel s številkami: v letu 2004/2005 je šlo v tujino študirat 736 študentov, kar je 200 več kot leto prej. Javoršek je spomnil tudi na razpravo o evropski identiteti, ki se mu zdi pomembna, čeprav morajo v Evropi obstati tudi vse njene različnosti. Koprol pričakuje, da bo debata o evropski identiteti trajala še kar nekaj časa, poudaril pa je, da to, da se čutiš Evropejca, še ne pomeni, da nisi več Slovenec. Strahovi o ogroženosti slovenskega jezika se - čeprav smo dobili nekatera neprijetna sporočila, kot je bilo tisto glede zapisa euro namesto evro - niso uresničili. Slovenist Marko Stabej pravi, da se slovenščine uči vse več tujcev (slovenski jezik se poučuje na kar 50 univerzah po svetu, na desetih pa se lahko iz slovenščine diplomira). Stabej v šali pravi, da bi bilo za ohranitev slovenščine boljše od vstopa v Unijo le še to, če bi se Slovenija ogradila ali če bi okrog nje speljali ocean. Fouere ocenjuje, da je učinek vstopa v EU pri novih članicah že viden - povečal se je izvoz, pridobil je turizem... Ekonomist Mojmir Mrak meni, da prvega leta v EU v gospodarskem smislu nikakor ni mogoče oceniti kot neuspeh in da ni bilo nobenih večjih presenečenj. Glede evropskega denarja (znano je, da je bila Slovenija v prvem letu članstva razmeroma neuspešna pri črpanju sredstev) pa je po njegovih besedah pomembno dvoje: kako se bomo pogajali in kako se bomo pripravili na črpanje. Koprol je zagotovil, da ima vlada jasen cilj - da Slovenija ostane neto prejemnica evropskih sredstev. Pričakovanja o uspešnem črpanju evropskega denarja so bila pri nas morda prevelika, je dejal Koprol in dodal, da so druge nove članice glede tega v podobnem položaju, pa tudi izkušnja starih članic je podobna, tudi pri njih je trajalo kar nekaj časa, da so začele uspešno črpati sredstva. Koprol pričakuje, da se bo črpanje izboljšalo, saj je vlada marca sprejela ukrepe za poenostavitev postopkov, ki so potrebni za odobritev sredstev. Mrak je namignil, da bi bilo bolje, če bi Slovenija imela ministra za evropske zadeve in ne zgolj državnega sekretarja, saj ministre lažje koordinira minister, a je Koprol odgovoril, da je on državni sekretar v premierovem kabinetu in da pri koordinaciji nikakor ne čuti kakšnega pomanjkanja avtoritete. www.dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net