Študentska založba je v knjižni zbirki Posebne izdaje objavila monografsko publikacijo dr. Zmaga Šmitka z naslovom Mitološko izročilo Slovencev. Redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, ki se že dolgo posveča študiju religij in mitologij Evrope in Azije, je na podlagi raziskav in terenskih izkušenj napisal pet novih poglavij k preoblikovanim, razširjenim in nekoliko popravljenim sedmim poglavjem, ki jih je leta 1998 objavil v knjigi Kristalna gora. Dramaturško zasnovana monografija skozi 12 poglavij vodi od fenomenoloških oziroma preprostih vprašanj, kot je, kako je svet nastal, do tega, "kaj je zgoraj in kaj spodaj", je na današnji predstavitvi v Slovenskem etnografskem muzeju povedal avtor.
Šmitek je prepričan, da je kultura in zlasti segment mitologije nekaj, s čimer se različni narodi ponašajo. Kot je dejal, ne moremo govoriti o starih Grkih in Rimljanih, ne da bi pomislili na številne mitološke zgodbe. Mitologija je po njegovem mnenju nekaj, kar je priljubljeno tudi danes, nekaj, kar človek še vedno potrebuje - o tem nenazadnje priča nepregledno število naslovov, ki izidejo vsako leto. Tudi v sodobnem času obstaja neka mitologija, vendar so vlogo prevzeli estradniki, športniki, umetniki, ocenjuje Šmitek.
Splošno mnenje je, da je slovenske mitologije samo za ščepec, da je pozabljena, razdrobljena na fragmente ter da jo je nemogoče sestaviti v neko celoto, prav avtor. Sam je pri nastajanju več kot 400 strani obsežne publikacije uporabil posamezne fragmente iz ljudske medicine, zlasti pa dognanja sorodnih znanosti - arheologije, zgodovine in jezikoslovja, predvsem etimologije. "Če bi se opiral samo na pripovedno in pesemsko izročilo, bi težko sestavil takšno knjigo."
Po Šmitkovih besedah je slovenska mitologija primerljiva z mitologijami južnih in vzhodnih, pa tudi zahodnih Slovanov. Pojme, koncepte, zamisli, zasnove lahko sledimo vse do tja, kamor segajo indoevropski narodi; gre za isto izhodišče, ki pa jo je vsaka kultura razvijala po svoje.
Posamezno poglavje uvajajo skice ornamentiranih lin na tradicionalnih slovenskih hišah in poslopjih, ki po avtorjevih pojasnilih simbolizirajo "pogled skozi slovensko okence v širši prostor". Knjiga namreč ni zasnovana tako, da vidimo zrcalno sliko, temveč da ob pogledu skozi okno vidimo svoj lik in tudi druge. Šmitek zagovarja, da je preveč etnocentrično preučevanje mitologije nevarno, zato skuša dokazati, da smo "enaki med enakimi".
