Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050417192607392

Presekane tisočletne selitvene poti torek, 19. april 2005 @ 06:26 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Dr. Meta Povž Večini je neznano, da pri nas živijo ribe, ki se selijo po rekah na krajše ali daljše razdalje. Med ribiči najbolj znana dolgoprogašica je podust z več kakor 100 km dolgimi selitvami, manj jih ve, da se selijo tudi jezi in ogrice. Ampak po Savi nič več. Brestaniški in brežiški ribiči vedo povedati, da se vsako pomlad od leta 1981, ko je bil zgrajen jez za JE Krško, zbirajo jate rib pod jezom in iščejo tisočletja staro pot na drstišča v zgornje tokove Save. Vendar prehoda ni. Pri ohranjanju ribjih selitvenih poti na Savi smo popolnoma odpovedali. Na vseh ravneh - od političnih in ekonomskih do strokovnih. Graditev hidroelektrarn je povezana z vrsto posegov v vodni in obvodni prostor. Visoke pregrade in obsežna zajezitvena jezera dokončno spreminjajo vodni prostor na zajezenem območju, pa tudi na več kilometrih vodotoka nad in pod pregrado do neznanih razsežnosti. Ena najbolj dramatičnih posledic takoj po zajezitvi je prekinitev selitvenih poti rib na drstišča in na pasišča, zaradi česar je v Evropi med 200 avtohtonimi vrstami 12 resno ogroženih in 16 prizadetih vrst. Za omilitev posledic so ljudje že davno našli rešitve v obliki ribjih pomagal - ribjih stez, dvigal, obhodnih kanalov itd., ki omogočajo ribam nemotene selitve. Začelo se je najprej v tistih delih sveta, kjer je bilo gospodarstvo odvisno od ribolova in teh selitev. Marsikje prepozno. Ribe so zaradi pretrganih selitvenih poti izginile in gospodarstvo je propadlo. 300-letna tradicija V Evropi sega tradicija ribjih stez vsaj 300 let nazaj, v Sloveniji pa na začetek 20. stoletja. Žal ta vtis o ozaveščenosti takoj pokvari ugotovitev, da niti za eno ribjo stezo ni podatkov o uporabnosti. Leta 1908 je bila zgrajena ribja steza na HE Fala na Dravi, domnevno prva v Sloveniji. Leta 1925 ji je sledila steza na Gradaščici v Kozarjah pri Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bila zgrajena HE Vuzenica in po vojni HE Mariborski otok. Pri obeh je bila narejena ribja steza. V letih 1981/82 je bilo popisanih 17 ribjih stez, kot zadnja leta 1981 steza ob JE Krško. Sprašujemo pa se, ali so se obrestovali v gradnjo ribjih stez vloženi napori in sredstva. Kljub majhnemu številu stez niti za eno ni dokumentiranih podatkov o funkcionalnosti. Vsak ribji prehod je konstrukcija s točno določeno funkcijo - omogočiti različnim vrstam rib nemoteno preseljevanje po vodotoku gor in dolvodno. To pa zahteva zelo veliko interdisciplinarnega znanja in izkušenj iz biologije, pa tudi gradbeništva in hidrotehnike. Ribje steze na Dravi so dokaz, kako zahtevne so lahko take konstrukcije ter koliko domiselnosti in znanja o ribah in o vodotokih je potrebno, da prideš do rešitve, kakršna je na primer ribja steza na HE Mariborski otok. Vendar so več kakor pol stoletja zaprte. Prva v Sloveniji narejena steza na HE Fala je bila ob rekonstrukciji hidroelektrarne okoli leta 1990 ob podpori ihtiološke stroke prav potihoma porušena, češ da ni funkcionalna. Logično, saj je bila zaprta. Enega redkih zapisov o delovanju te steze zasledimo v članku Ribja steza v Fali dr. Avgusta Munde v reviji Lovec iz leta 1928, kjer piše, da je bilo v času najintenzivnejše selitve v njej toliko rib, da se sploh niso dale šteti. Ta ista steza je bila porušena v času, ko se ves svet zaveda pomena ogroženosti in ohranjanja rib ter gradi nove ribje steze. Cena prevpije stroko V slovenski zakonodaji ureja problem ribjih prehodov Zakon o sladkovodnem ribištvu (1976) v svojem 15. členu. V skladu z njim je bilo do leta 1982 izdano eno samo mnenje, vendar je bilo prizadevanje stroke izničeno z dejstvom, da so to predrage odločitve. So pač bili časi, ko stroka ni imela zadnje besede. Danes ima morda večjo veljavo, a se mora še vedno marsikdaj, velikokrat neuspešno, spopadati z napačnimi odločitvami. Primer za to je prehod za ribe pri HE Boštanj. Reka Sava je bila od nekdaj zanimiva za energijsko izrabo. Leta 1952 je bila zgrajena HE Moste v Žirovnici, leta 1954 pa HE Medvode v Zbiljah, obe brez ribjega prehoda. Leta 1986 je bila v zgornjem toku Save postavljena tretja HE Mavčiče. Stroka je zahtevala ribjo stezo. Končna odločitev je bila - nobenega ribjega prehoda, ker je izvedba predraga. Nadomestilo jo je do danes edino funkcionalno umetno drstišče za ribe v Sloveniji in dogovorjena letna renta. Energijsko so začeli izrabljati spodnji del Save leta 1981 z JE Krško. Pri načrtovanju so ihtiologi Inštituta Ruđerja Boškovića iz Zagreba med pogoji za varovanje ribjega življa zahtevali ribjo stezo, kar je bilo v tistih letih v Evropi in po svetu nekaj običajnega. Bila je zgrajena, nikoli pa ni delovala, ker je niso naredili po meri rib. Sanacija naj bi bila predraga. In današnje stanje - še vedno neuporabna ribja steza in letna odškodnina. Podusti, jezi, ploščiči, ogrice in mrene se vsako leto zgodaj poleti množično zbirajo pod jezom in iščejo pot navzgor. Nad jezom pa ribiči nadomeščajo manjkajoče ribe s krapi, srebrnimi koreslji, amurji in podobnim, kar se pač v Sloveniji dobi na trgu. Sledile so priprave na gradnjo verige spodnjesavskih elektrarn. Pred začetkom gradnje je Zavod za ribištvo Ljubljana na podlagi ihtioloških raziskav v letih 1985/87 predložil mnenje za izdelavo steze prek HE Vrhovo, ki naj bi omogočala selitev rib po Savi v Savinjo in vsaj do Ljubljane. Do leta 1988 ni bilo dvoma, da steza bo. Temu ustrezno so bili narejeni vsi načrti zanjo, obstajala je celo variantna rešitev za najučinkovitejšo ribjo stezo - obhodni kanal, a je bila zavrnjena zaradi predragega odkupa zemljišč. Ribiške družine, ki upravljajo vodni živelj spodnje Save, so bile vključene v pripravo lokacijskega načrta za HE Vrhovo, pa tudi pozneje za HE Boštanj in druge načrtovane HE na spodnji Savi. Vseskozi so zastopale stališče, da je ribjo stezo prek HE Vrhovo treba narediti. Dobesedno čez noč je Zavod za ribištvo Ljubljana, ki je prej zagovarjal gradnjo steze, mnenje spremenil. Brez ustreznih strokovnih argumentov jo je črtal s seznama pogojev in namesto tega zahteval umetno drstišče, a to do danes še ni delovalo. Izpolnitev teh pogojev je bila seveda bolj preprosta. In predvsem cenejša. Trhli argumenti Glavni argument Zavoda za ribištvo Ljubljana in projektanta Savaprojekt je bil: ribje steze na dravskih HE ne delujejo. Nihče pa ni povedal, zakaj ne delujejo, čeprav je to splošno znano - delovale niso, ker so bile zaprte pod pretvezo, da po njih uhajajo ribe iz voda v upravljanju ene ribiške družine v vode druge. Preprosto povedano, vse skupaj je bilo narejeno po domače in med prijatelji, stroka pa je ostala ob strani. Isti razlog, nefunkcionalnost ribjih stez na Dravi, je pripomogel k odločitvi stroke, da v lokacijskem odloku iz leta 1989 za HE Boštanj ni bilo ribjega prehoda, čeprav je bilo strokovno utemeljeno, da je potreben. Res se je vse to dogajalo v nekdanji Jugoslaviji, ko so osebne zveze krojile marsikatero usodo tudi na strokovni ravni in nemalokrat izničile vse prizadevanje posameznikov za pravilne rešitve. Seveda pa vse to ne more biti izgovor, da se danes gradi HE Boštanj brez ribjega prehoda in da se nič več ne razmišlja o gradnji prehoda prek HE Vrhovo. Od leta 2000 se na vseh sestankih v zvezi s hidroelektrarno opozarja na to pomanjkljivost. Odgovor pa je vedno enak: ribje steze ni v sprejetem lokacijskem odloku za HE Boštanj iz leta 1989, ki so ga potrdile vse v postopku vključene stranke. Da steza mora biti, je bilo z raziskavami dokazano še pred gradnjo in velja še danes. Edina ovira je lokacijski odlok, sprejet pred 15 leti, a se še da spremeniti. Dolgoročni načrti za gradnjo savske verige ne smejo biti ovira za naravovarstvene ukrepe, s katerimi bi zavarovali ribji živelj v Savi. Tako bi ostala, seveda ob zgrajenem prehodu tudi prek HE Vrhovo, povezava med populacijami od JE Krško navzgor prek HE Vrhovo v Savinjo in gorvodno po Savi do Ljubljane. Tudi če spregledamo evropsko in svetovno prakso na tem področju, nas tako imenovana vodna direktiva EU zavezuje, da omogočamo migracijo vodnim organizmom. V skladu s to direktivo in varovanjem ribjega življa, ki mu je bila leta 1989 odvzeta možnost preseljevanja po Savi, se moramo zavzemati za spremembo neživljenjskega in nesodobnega lokacijskega odloka za HE Boštanj in ga dopolniti s členom, ki bo omogočal zgraditev steze. Dr. Meta Povž Ljubljana Komentarji (1) www.pozitivke.net