|
||||||
|
|||||||
Papež Janez Pavel II., 263. naslednik apostola Petra, ki je leta 1978 postal prvi Slovan na tem položaju, se je kot Karol Jozef Wojtyla rodil 18. maja 1920 v poljskih Wadowicah. Leta 1938 je odšel v Krakov na študij polonistike, ukvarjal se je z gledališčem in literaturo, v prvih letih druge svetovne vojne pa se je odločil, da bo postal duhovnik.
Po končanem bogoslovju v tajnem semenišču je Wojtyla odšel na nadaljevanje študija v Rim, učil se je tuje jezike in se nato z doktorsko disertacijo vrnil v domovino. Opravljal je duhovniško službo in bil univerzitetni profesor v Krakovu in Lublinu. Leta 1958 je postal krakovski pomožni škof, leta 1964 nadškof in leta 1967 tudi kardinal. Za papeža rimskokatoliške cerkve, po 456 letih prvega, ki ni bil Italijan, so ga izvolili 16. oktobra 1978.
Papeževo pastoralno delo
Pastoralno delo papeža Janeza Pavla II., ki med drugim poudarja potrebo po prilagoditvi Cerkve spremenjenim svetovnim političnim in kulturnim, duhovno-moralnim razmeram ter v začetku tretjega tisočletja potrebo po novi evangelizaciji, se izraža tudi na številnih, skupno 104 apostolskih potovanjih po državah vsega sveta. Nazadnje je avgusta lani obiskal znano romarsko središče Lurd v Franciji.
Dvakrat je obiskal Slovenijo
Slovenijo je Janez Pavel II. v času svojega pontifikata obiskal dvakrat, prvič maja 1996, ko je med tridnevnim obiskom daroval svete maše v Ljubljani, Postojni in Mariboru, drugič pa 19. septembra 1999, ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška.
Sveti sedež med prvimi priznal samostojno Slovenijo
Sveti sedež je januarja 1992 tudi med prvimi priznal samostojno Slovenijo. Na obisku pri papežu je bil februarja 1993 na prvem uradnem obisku v tujini slovenski predsednik Milan Kučan, ki je svetega očeta skupaj z delegacijo obiskal tudi leta 1996. Med slovenskimi politiki, ki so se srečali s svetim očetom, je bil tudi takratni premier Andrej Bajuk, ki se je na obisku v Vatikanu mudil leta 2000. Nazadnje sta papeža lani obiskala takratni premier Anton Rop in predsednik državnega sveta Janez Sušnik.
Janez Pavel II. ni bil reformist
Glavno pozornost v svoji teološko-filozofski usmeritvi je papež Janez Pavel II. namenjal etiki, pri človekovi osebnosti je po njegovem mnenju na najvišjem mestu duhovna sfera, sledita pa ji čustvena in fizična sfera. Iz tega izhajajoči stil pontifikata so zaznamovali predvsem spoštovanje hierarhičnosti na vseh področjih, spiritualizem ter tradicionalistična in stroga morala. Janez Pavel II. se zato v zgodovino ne bo zapisal kot reformist.
Konzervativna usmerjenost
Njegova konservativna usmerjenost je poskrbela za številne napetosti v cerkvenih krogih, predvsem zaradi njegovega vztrajanja pri nedotakljivosti celibata in prepovedi razprave o možnosti, da bi ženske v katoliški cerkvi lahko postale duhovnice. Nepopustljiv je bil tudi do vernikov in je vztrajal pri prepovedi umetnih metod preprečevanja nosečnosti. Že njegov predhodnik Pavel VI. je prepovedal uporabo kontracepcijskih tablet, Janez Pavel II. pa ni odobril niti uporabe kondoma kot sredstva za zaščito pred virusom HIV. Poročeni katoliški pari bi se morali v skladu s papeževimi navodili za preprečevanje nosečnosti zanašati le na naravne metode.
Eden največjih zagovornikov človekovih pravic na svetu
Po drugi strani je Janez Pavel II. v 26 letih na čelu rimskokatoliške cerkve postal eden največjih zagovornikov človekovih pravic na svetu. Bil je tudi med prvimi, ki so govorili o skupni evropski hiši, predlagal je zamenjavo kapitalizma in kolektivizma z družbo, temelječo na solidarnosti. Zaradi tega se je število držav, ki so vzpostavile diplomatske odnose s Svetim sedežem, občutno povečalo, sveti oče pa je dobival povabila skoraj iz vseh držav sveta in njegova posredovanja v zvezi z mednarodnimi vprašanji so odmevala povsod. Zato so ga pogosto označevali kot največjo moralno avtoriteto na svetu. Nazadnje je posredoval v iraški krizi, ko je poskušal prepričati ZDA, naj ne napadejo Iraka.
14 papeževih okrožnic
Misli za tretje tisočletje, upoštevajoč nove razmere na svetu in nov položaj vesoljne Cerkve, je moč najti tudi v 14 papeževih okrožnicah, ki med drugim obravnavajo antropološka, socialna, moralna in ekumenska poglavja sodobnega krščanstva. Zgovorni so že naslovi teh besedil: Človekov Odrešenik (1979), O božjem usmiljenju (1980), O človeškem delu (1981), Apostola Slovanov (1985), O Svetem Duhu (1986), O Odrešenikovi materi (1987), O skrbi za socialno vprašanje (1987), Odrešenikovo poslanstvo (1990), Ob stoletnici (1991), Sijaj resnice (1993), Evangelij življenja (1995), Da bi bili eno (1995), Vera in Razum (1998), Cerkev in evharistija (2003). Pomembna so še papeževa apostolska pisma, spodbude in nagovori, sveti oče pa je napisal tudi tri knjige: Prestopiti prag upanja (1994), Dar in skrivnost: Ob petdeseti obletnici mojega duhovniškega poklica (1996) in Rimski triptih - meditacije (2003).
1345 blaženih in 483 svetnikov
Papež, ki je sicer govoril osem jezikov, je v času svojega pontifikata proglasil 1345 blaženih in 483 svetnikov, več kot vsi papeži pred njim skupaj. Med zadnjimi je leta 2003 za blaženo razglasil mater Terezo. Sklical je devet papeških konzistorijev, na katerih je imenoval 231 kardinalov. Vodil je šest plenarnih zasedanj kardinalskega kolegija. Od leta 1978 dalje je sklical petnajst zasedanj škofovske sinode: šest rednih splošnih zasedanj (1980, 1983, 1987, 1990, 1994, 2001), eno izredno splošno zasedanje (1985) in osem posebnih zasedanj (1980, 1991, 1994, 1995, 1997, 1998 in 1999).
Srečal se je s številnimi verniki
Nihče od vrhovnih poglavarjev rimskokatoliške cerkve pred njim se ni srečal s tolikšnim številom ljudi: Na več kot tisoč splošnih avdiencah je sodelovalo več kot 17 milijonov vernikov, številni pa so se udeležili tudi posebnih avdienc in verskih slovesnosti. Samo v jubilejnem letu 2000 je Rim obiskalo več kot osem milijonov romarjev. Poleg tega se je papež srečeval z ljudmi tudi na potovanjih po vsem svetu, skupno pa naj bi se z njim srečalo 300 milijonov ljudi. Ustanovil je institut Janez Pavel II. Populorum progressio za domorodska plemena Južne Amerike. Bil je tudi ustanovitelj Papeške akademije za življenje in Papeške akademije za družbene vede. Razglasil je svetovni dan bolnikov in svetovni dan mladih.
Papež s tretjim najdaljšim pontifikatom
Janez Pavel II. je oktobra lani z 9280 dnevi, ki jih je preživel kot papež, postal tudi papež s tretjim najdaljšim pontifikatom. Po navedbah Vatikana je bil apostol Peter prvi papež, ki je služil celih 34 oziroma 37 let in sicer od leta 30 do 64 oziroma 67 našega štetja. Drugi po vrsti je papež Pij IX., ki je papeževal 31 let, sedem mesecev in 22 dni, do 7. februarja 1878.
Poljubljanje tal, poskus atentata in papamobil
Papež je bil znan tudi po tem, da je ob vsakem prihodu z letala, dokler mu je to dopuščalo zdravje, poljubil tla. Po poskusu atentata maja 1981 na trgu Svetega Petra v Rimu, ko ga je ustrelil turški državljan Mehmet Ali Agca, se je med obiski vedno vozil v zavarovanem vozilu, t.i. papamobilu.
Zanimive papeževe poteze
Janez Pavel II. je bil tudi prvi papež, ki se je udeležil rock koncerta in ki so ga fotografirali v bolniški postelji po kirurškem posegu, prvi, ki mu je planinec na nekem sprehodu ponudil kozarec soka, prvi, ki se je "preoblekel" v duhovnika, da bi spovedal ljudi, prvi, ki je kot mlad fant delal v tovarni, in prvi, ki je recitiral v javnosti. Leta 1986 je postal tudi prvi papež, ki je obiskal sinagogo.
Najbolj športni papež vseh časov
Sveti oče je zaradi svojega navdušenja nad potovanji in smučanjem nekoč veljal za najbolj športnega papeža vseh časov. V zadnjih letih pa se je njegovo zdravstveno stanje močno poslabšalo. Po poskusu atentata, več infekcijah, zlomu stegnenice, izpahnjenem ramenu in tumorju na črevesju je bil večkrat operiran. Poleg proteze, ki so mu jo leta 1994 vstavili ob zlomu stegnenice, so njegovo gibanje dodatno omejile še težave s kolenom in kolki. Od začetka 90. let mu je največ težav povzročala Parkinsonova bolezen, ki nastane zaradi postopne degeneracije možganskih živčnih centrov, ki nadzorujejo gibanje. Zaradi tega so se mu tresle roke, obraz pa mu je delno ohromel, zaradi česar je težko govoril. Zadnja leta tudi ni mogel hoditi.
Pod neprestanim zdravniškim nadzorom
Papež je bil zadnja leta pod neprestanim zdravniškim nadzorom. Konec leta 2003 so se zaradi njegovega slabega zdravja celo pojavile govorice, da se bliža smrti. Nekateri kardinali so ob 25. obletnici papeževega pontifikata začeli tudi odkrito govoriti o njegovem nasledniku, vendar so nato ti glasovi nekoliko potihnili. Papež si je namreč nekoliko opomogel in lani vodil tradicionalne božične slovesnosti z manj mukami kot prejšnja leta. Ko je konec januarja letos zbolel za gripo, so ga odpeljali v bolnišnico, od koder so ga odpustili 10. februarja.
Po E-pošti poslal Damjan Krajnc
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2005041612275695
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
