Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050409135134186

Razstava grbov sobota, 9. april 2005 @ 13:51 CEST Uporabnik: Pozitivke Razstava grbov slovenskih občin, plemiških grbov in grbov cerkvenih dostojanstvenikov V paviljonu Graščine Dol bodo danes ob 18. uri odprli razstavo grbov slovenskih občin, plemiških grbov in grbov cerkvenih dostojanstvenikov iz časa Janeza Vajkarda Valvasorja. Razstava, ki so jo organizirali Občina Dol pri Ljubljani, Paviljoni Graščine Dol, Slovensko društvo Heraldica Slovenica in Turistično društvo Dolsko, bo na ogled do 24. aprila, in sicer ob sredah, sobotah in nedeljah od 16. do 18. ure. Društvo Heraldica Slovenica si že štirinajsto leto prizadeva, da bi po vzoru srednjeevropskih narodov in po zgodovinskih izročilih naših dedov tudi heraldično in veksiološko uskladili simbole naši občin z restiturirano heraldiko. Na razstavi prikazujejo nekaj simbolov lokalnih skupnosti, ki so usklajeni z vsemi mednarodnimi priporočili današnjega vedenja o tej tematiki. V društvu se zavedajo, kot so zapisali v vabilu na razstavo, da bodo pri lokalnih skupnostih sprožili negodovanje, saj bo snovalce občinskih grbov težko prepričati, da pri grbovnih podobah niso upoštevali heraldično veksiološke stroke. Društvo je v pomoč občinam izdalo tudi knjigo Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin. Kot je v pojasnilih glede grbov plemiških družin v vabilu zapisal Aleš Kersnik, se je plemstvo na Slovenskem razvijalo kot v vseh srednjeevropskih državah, zato je zmotno prepričanje, da smo v Sloveniji imeli le tuje plemstvo. Imetniki gradov so bili po večini \"udje\" kranjskega plemstva, nekateri po izvoru tujci, vendar so živeli več generacij kot kranjsko plemstvo. Slovenski plemiči so s plemiško listino dobili tudi nemško zveneče priimke, ker je bil uradni jezik cesarstva nemški, bodisi preveden v nemščino bodisi ponemčeno slovenščino, npr. Premrov - Premerstein, Oblak - Volkensberg itd. Sposobnim posameznikom so za izredne zasluge izdajali plemiške nazive v trajno kakor tudi v dosmrtno last. Grbovne simbole so si izbirali poljubno, v glavnem divje zveri, prizore iz bojevanja ali simbole, ki so predstavljali njihovo dejavnost v vsakdanjem življenju. Prvi grbi izvirajo iz časov križarskih vojn (okrog 1150 leta), pozneje pa so postali častni razpoznavni in zaščitni znaki držav, mest, univerz in plemstva po strogo zavarovanem registru nemško-rimskega cesarstva. Na razstavi so prikazani grbi plemstva na tleh Slovenije v času, ki ga je opisoval Valvasor v knjigi Slava vojvodine kranjske. Cerkvena heraldika pa po zapisih njenega vodje Tadeja Jakopiča s svojimi specifičnimi elementi bogati splošno heraldiko in predstavlja prav posebno vejo vede o grboslovju. Nekaj govorice in simbolike cerkvene heraldike odkriva 13 grbov ljubljanskih škofov, kot jih je v svojem delu Opus insignium armorumque predstavil Valvasor. Značilno ponavljanje mitre (škofovo pokrivalo) in pastorala (škofova palica), ki označujeta škofovo dostojanstvo ter vsebina grba nekdanje ljubljanske škofije, danes nadškofije (dvoglavi orel, sestavljen iz kranjskega in avstrijskega orla), se na vsakem grbu pridruži rodbinskemu ali pa čisto osebnemu grbu posameznega škofa. www.dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net