Projekt Hitrost prispeva k večji varnosti na cestah
četrtek, 31. marec 2005 @ 21:37 CEST
Uporabnik: Igor Petek
Hitrost je eden najpogostejših vzrokov prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Da bi zmanjšali število nesreč in njihove posledice je država začrtala nacionalni program varnosti cestnega prometa, v katerega je vključen tudi projekt Hitrost, ki ga je junija lani kot prva poskusno začela izvajati Policijska uprava Kranj. V tem okviru so že opravili analizo prometnih nesreč, določili kritične cestne odseke in pregledali prometno signalizacijo, izvajajo pa tudi nadzore hitrosti in obveščajo javnost o nadzorih in drugih ukrepih. Pozitivni rezultati so se že pokazali, saj je na mestih izvajanja projekta opazen upad prometnih nesreč in kršitev prometnih predpisov, je na današnji okrogli mizi, namenjeni tej problematiki, povedal Boštjan Omrzel s Policijske uprave Kranj.
Na policijski postaji Kranj, ki je zadolžena za operativno izvajanje projekta, so se sprva pojavile nekatere bojazni, da projekt prinaša le dodatno delo. Kasneje pa so ugotovili, da lahko projekt, če se razširi na celo državo, bistveno pripomore k temu, da se bo hitrost na slovenskih cestah zmanjšala. Na kranjski policijski upravi so se iz projekta, ki se bo poskusno izvajal do 1. junija letos, naučili, da hitrosti ni mogoče obravnavati ločeno od ostale prometne problematike in da obstaja močna povezanost med vožnjo pod vplivom alkohola in prekoračitvijo hitrosti. Ob tem je Omrzel opozoril tudi na razlike med prekoračitvijo omejitve hitrosti in prilagojeno hitrostjo ter poudaril, da je voznik dolžan v vseh psihofizičnih, vremenskih in tehničnih razmerah obvladati svoje vozilo.
Policija se pri kontroli hitrosti poslužuje popolnoma vidnega, polvidnega in popolnoma nevidnega način nadzora, uporablja pa laserske merilnike, radarje vgrajene v vozila, video nadzorni sistem in stacionarne radarje. Kot so ugotovili pri projektu, na učinkovitost nadzora vplivajo predvsem trajanje nadzora, njegovo ponavljanje in obveščanje javnosti o nadzorih. Prav zaradi slednjega so na policiji prejeli številna vprašanja občanov, zakaj ne preprečijo objave o radarjih na radijskih postajah. Na policiji pa jim obrazložijo, da tako vsaj na določenem odseku zagotovijo varnejšo vožnjo, čeprav ljudje, ki vedo za radar, še vedno pogosto kršijo omejitev hitrosti.
Vendar pa policija sama z represivnimi ukrepi ne more zagotoviti spoštovanja omejitev hitrosti in zmanjšanja prometnih nesreč, so se strinjali udeleženci okrogle mize. Bistvena za uspeh je namreč sprememba v mentaliteti ljudi, da so sami odgovorni zase in za druge udeležence v prometu. Prav tako pa je varnost bistveno odvisna tudi od cestne infrastrukture in prometne signalizacije, za katero skrbijo upravljavci cest.
Lani je sicer v prometnih nesrečah umrlo skupaj 274 ljudi, kar je v više od statistike leta 2003. Od tega je bilo število mrtvih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti 129, letos pa je cilj da ta številka ne bi presegla 83. Vse od leta 1999 se število izdanih ukrepov zaradi prekoračitve hitrosti giblje okrog 250.000 letno, pri čemer mora policija sama ukrepe primerno usmeriti po lokacijah in urah.
Leto 2005 sta zaenkrat v znamenju zakona o varnosti cestnega prometa in zakona o prekrških, ki sta prispevala k bolj previdni vožnji in zmanjšanju števila prometnih nesreč ter poškodb. Tako je v prvih treh mesecih na slovenskih cestah je umrlo 37 oseb, v primerjavi z 62 v enakem obdobju lani. Zaradi zmanjšanja števila ukrepov pa se na generalni policijski upravi bojijo, da bi zakona izgubila svoj vpliv in da bi se stanje prometne varnosti spet poslabšalo. To poskušajo preprečiti s preskokom na bolj kakovostne pristope.
