Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050323120538705

Del iz knjige: Tebi, draga moja mama 3.del torek, 29. marec 2005 @ 07:05 CEST Uporabnik: odprisrce In tako dnevi minevajo, zapolnjujejo jih različne obveznosti, ki jih nosi vsakdanje življenje. In nihče ne razmišlja čemu in zakaj. Kaj sploh pomeni živeti? Je to res nekaj samo po sebi umevnega? V čem je bistvo našega obstoja na tem svetu? Je bistvo, da nas nekaj vsak dan preganja, ženemo se za tem in onem; vsak izmed nas ima svoje »tisto« za kar se mu zdi pomembno živeti. Pa je to res tisto kar nas osrečuje? Ta vprašanja si ne postavlja prav veliko ljudi. Vsi pa nekam hitimo, bežimo in se ženemo. Vse dokler..... nas nekaj ne ustavi in pokaže kako ranljiva bitja smo ljudje. Živimo v prepričanju, da smo nekaj več, najbolj intelegentna bitja na Zemlji in sploh oh in ah. Pa je res tako? Niti slučajno! Pomembnost postavljamo tistim rečem, ki sploh niso pomembna, ne vzamemo si toliko časa, da bi v sebi predelali kaj je sploh tisto kar nas osrečuje in zakar se je vredno truditi in živeti. Je to res dobra služba, dragi avtomobil,velika hiša ali še kaj drugega? Vse to so res dobrine po katerih večina ljudi hrepeni in nekako predstavljajo zadovoljitev osnovnih človekovih potreb. In potem se zgodi...........Sredi vsakdanjega divjanja, pehanja, nas preseneti. Dobi nas čisto nepripravljene, prepričane, da se takšne stvari dogajajo samo drugim. Vemo, da res hudo, vendar pa se dogaja drugim, dokler.... Se ne zgodi to tebi ali tvojim bližnjim. Rak........... Topel pozdrav! Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog