Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050322001323925

Ob dnevu boja proti rasizmu številni pozivi k strpnosti torek, 22. marec 2005 @ 00:13 CET Uporabnik: Igor Petek Ob včerajšnjem svetovnem dnevu boja proti rasizmu so v Sloveniji in po Evropi opozarjali na porast nestrpnosti po svetu. Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) Sveta Evrope je na mednarodni konferenci v Parizu predstavila poročilo o povečani uporabi rasistične, antisemitske in do tujcev sovražne retorike v politiki v Evropi, pri čemer je omenila tudi primer Slovenske nacionalne stranke (SNS). \"Prepričani smo, da je pomembna naloga vseh politikov, da se zavedajo tega, da se s širjenjem nestrpnosti in kratenjem človekovih pravic ne sme nabirati političnih točk,\" so prepričani tudi predstavniki Mlade liberalne demokracije (MLD), ki so ob tej priložnosti pred poslopjem parlamenta v Ljubljani postavili plakate in napise, s katerimi so pozivali k strpnosti. Helsinški monitor Slovenije (HMS) je pozval k sodelovanju v akciji \"Deluj proti rasizmu\". Na svoj nezavidljiv položaj v državi pa so opozorili tudi Romi; predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc je izpostavil predvsem premajhno pozornost države medijski dejavnosti Romov. V kampanjah za volitve v Evropski parlament in za nacionalne volitve je moč zaznati porast uporabe rasistične, antisemitske in do tujcev sovražne retorike, kaže najnovejše poročilo ECRI. Avtor študije francoski politolog Jean-Yves Camus ob tem tudi ugotavlja, da rasizem, antisemitizem in ksenofobija niso več le domena politikov iz skrajnega desnega tabora, temveč jih je moč najti tudi pri sredinskih, že uveljavljenih političnih strankah. Kot kaže študija, so priseljenci in prosilci za azil, še posebej iz muslimanskih držav, glavna \"tarča\" politikov, \"ki izrabljajo splošen občutek negotovosti spričo vedno bolj kompleksnega multikulturnega sveta\". Vedno bolj naj bi se tudi uveljavljala teorija \"spopada civilizacij\". Določene stranke in politiki pa po ugotovitvah Camusa tudi na očiten ali prikriti način vzpodbujajo antisemitizem. Vzpodbujanje k antisemitizmu v politični retoriki se je močno okrepilo po zaostritvi izraelsko-palestinskega konflikta leta 2000. Zagovorniki skrajnih stališč tako na levi kot na desni strani se po navedbah študije pogosto poslužujejo ne le \"legitimnih kritik\" izraelske vladne politike temveč tudi \"postavljanju pod vprašaj in negiranja pravice do obstoja Izraela pod krinko antisionizma\". Za \"protiislamskimi fobijami\" pa po navedbah poročila pogosto stoji volilnopolitično izkoriščanje strahu pred kulturnimi, etničnimi in religioznimi spremembami, ki je še posebej izrazit pri socialno ali gospodarsko ogroženih osebah. Po navedbah ECRI je nujno, da članice Sveta Evrope uveljavijo kazenskopravne ukrepe, ki bi jih lahko uporabile proti politikom v primeru verbalnih izgredov takšne vrste. Sankcije bi morale veljati tudi za vodje in člane skupin, ki \"vzpodbujajo\" rasizem. Poleg tega takšne skupine tudi ne bi smele več prejemati javnih sredstev, meni ECRI. Politične stranke sicer poziva k samodisciplini in odgovornemu vedenju. Kar zadeva volilni uspeh skrajno desnih strank, poročilo kaže, da te na volitvah v Evropski parlament junija 2004 niso dosegle pomembnejšega prodora. Tako so na primer avstrijski svobodnjaki padli s prejšnjih pet na en sam poslanski sedež, podobno neuspešne pa so bile tudi francoska Front National (FN) ter italijanske Fiamma Tricolore, Alternativa Sociale in Severna liga. Vzpon pa so desničarji po drugi strani dosegli v Belgiji v Vlams Bloku, na Poljskem z Ligo poljskih družin, v Sloveniji s Slovensko nacionalno stranko (SNS) in v Grčiji s stranko LAOS. Razmere so še posebej problematične v Franciji. Po poročanju francoskih časnikov so se rasistične ali antisemitske grožnje in nasilna dejanja v tej državi v minulem letu v primerjavi z letom 2003 skorajda podvojila. Tovrstnih primerov je bilo lani 1565, kar je največ v zadnjih 10 letih. Večina žrtev so bili judje in muslimani. Rasizem se pojavlja tudi v Sloveniji, zato so predstavniki Mlade liberalne demokracije (MLD) pred DZ postavili napise, kot npr. \"Vsi drugačni, a enakopravni vabljeni na MLD-jev ples, kjer nikogar ne zanima mitraljez\" in \"Ne bodi napet, strpnost sprošča\". S tem so odgovorili na namigovanja poslanske skupine SNS, češ da so zloglasni plakat na vrata poslanske skupine SNS 23. februarja (Vsi izbrisani vabljeni na ples, igral vam bo Jelinčič na puško mitraljez) namestili prav oni. \"V MLD smo se odločili, da se namerno ne bomo zapletali v prerekanje s SNS in bomo na demagoška namigovanja raje odgovorili z akcijo 21. marca, ko je svetovni dan boja proti rasizmu. Če se nam je očitalo, da postavljamo plakate in napise, jih bomo tudi resnično postavili,\" odgovarjajo v MLD. Mladi liberalni demokrati so prepričani, da je datum več kot primeren za takšno akcijo, saj pri rasizmu ne gre le za konflikt \"črnega z belim\", temveč gre tudi za konflikt različnih kultur, vrednot in prepričanj; nestrpnost ne sme biti nobeni družbi v ponos. V MLD opozarjajo, da je nestr­pnost v naši družbi zelo prisotna. Izvajajo jo nekateri politiki, določene skupine in tudi posamezniki, in sicer v primeru gradnje dža­mije v Sloveniji, v primeru ilegalnih priseljencev, ki so jih nekateri označevali kot veliko nevar­nost za vsako lokalno okolje, v katerem bi po­sta­vili dom za azilan­te. Na podoben odziv lokalnih skupnosti naletijo tudi poskusi za ustanavljanje komun za zdravljenje odvisnikov od drog, nestrpnost se kaže v homofobiji, prisotna je v razpravah o položaju romske skupnosti v Sloveniji, jasno vidna je bila ob debatah o izbrisanih in podobno, opozarjajo v MLD. \"Prepričani smo, da je pomembna naloga vseh politikov, da se zavedajo tega, da se s širjenjem nestrpnosti in kratenjem človekovih pravic ne sme nabirati političnih točk,\" so zapisali mladi liberalni demokrati v izjavi ob današnjem dnevu. Politiki, mediji, izobraževalni sistem lahko z osveščanjem, izobraževanjem in zavedanjem o posledicah naših dejanj naredijo družbo strpnejšo in tako prijetnejšo za življenje, verjamejo v MLD. Ena od žrtev nestrpnosti v Sloveniji so Romi. Kot je na okrogli mizi v okviru evropskega tedna medijev in manjšin na temo Položaj Romov v Sloveniji na področju medijev povedal predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc, Romi v Sloveniji praktično nimajo svojih medijev, država pa tudi ne zagotavlja podpore pri resnih medijskih projektih Romov. Tako lahko za sredstva, ki jih potrebujejo denimo za pripravo oddaj za radijski program, kandidirajo le prek različnih razpisov, kar ni dovolj, je pojasnil Horvat. Sredstva za romske medije bi morala država po njegovih ocenah določiti zakonsko, saj financiranje na tem področju ne more biti odvisno le od javnih razpisov. Podobnega mnenja je bila tudi Brankica Petkovič z Mirovnega inštituta, ki je opozorila, da zagotavljanje sredstev lokalnim medijem (radijskima postajama Murski val in Studio D ter televizijski oddaji TV AS) za romsko tematiko ni dovolj, \"saj se ta dogaja drugje\". Omenjeni mediji so za ustvarjanje oddaj za Rome leta 2001 denimo prejeli skoraj pet milijonov tolarjev, glede na letošnji načrt pa naj bi prejeli 15,8 milijona tolarjev. Pri pripravi teh oddaj Romi sicer sodelujejo, vendar denarja ne dobijo oni, ampak mediji, pravi Petkovičeva, ki je želela s tem \"predvsem opozoriti na prikrajšanost romske skupnosti na področju medijske aktivnosti\". Tako gre po njenih besedah dejansko samo za honorarje za novinarsko delo, ki poleg tega niso prav visoki, Romi pa tudi niso uredniki teh oddaj. Redne podpore bi morali biti deležni tudi romski ustvarjalci oddaj, je prepričana Petkovičeva, ki ob tem dodaja, da je denimo lani RTV Slovenija za elektronske medije madžarske in italijanske narodne skupnosti prejela skoraj 326 milijonov tolarjev, obe manjšini pa še 60 milijonov (madžarska) in 25 milijonov (italijanska) za pripravo časopisa. Tako za romsko udejstvovanje v medijih ni poskrbljeno, je dejala predstavnica Mirovnega inštituta, ki je sicer prepričana, da si manjšine na tem področju zaslužijo posebno pozornost in pomoč države. Položaj Romov v Sloveniji urejajo različni zakoni, tudi zakon o medijih, ki v četrtem členu med drugim govori o podpori države medijem pri razširjanju programskih vsebin, pomembnih za uresničevanje pravic romske skupnosti do obveščenosti. Petkovičeva ob tem dodaja, da je Slovenija ratificirala tudi evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih, ki govori tudi o zagotavljanju vsaj ene radijske postaje za manjšine. \"Vendar v praksi žal ni tako, saj denimo v Murski Soboti v Romskem informacijskem centru že več kot dve leti ustvarjajo radijski program, ki pa ga nimajo kje predvajati, saj ne dobijo frekvence.\" Helsinški monitor Slovenije (HMS) je medtem pozval k sodelovanju v akciji \"Deluj proti rasizmu\". Predsednica HMS Neva Miklavčič Predan je ob tem poudarila potrebo po osveščanju ljudi, ki se po njenem mnenju morajo zavedati in spomniti na te vsebine, predvsem pa je potrebno razvijati pozitivno razmišljanje v smislu varovanja človekovih pravic. Po vsej Evropi v okviru tedna proti rasizmu potekajo dejavnosti proti rasizmu pod sloganom \"V akcijo proti rasizmu\", ki vključuje tudi nagradi razpis za fotografijo. Za Slovenijo v mreži mednarodnih organizacij UNITED to med drugim počne HMS, ki vabi vse, naj se jim pridružijo ter s fotografijami in članki prispevajo svoj delež k evropskem boju proti rasni diskriminaciji. Komentarji (0) www.pozitivke.net