Dnevnik dogodkov
Ustvarjanje uredništva od 7 do 13.marca
Piše Aleš Pevc
Ponedeljek se je začel zares delavno, zvečer sem imel dva sestanka z Markotom za trgovinico in Simono za radio.
S Simono sva določila terminski plan za prijavo na razpis in se odločila kateri del projekta bo kdo naredil. Čez teden nisem imel prav preveč časa, da bi ustvarjal na razpisih, zato sem upal, da bo šlo čez vikend bolje. Verjetno ste uganili, da ni šlo.
V teh dneh bom moral na razpisih precej delati, saj bom pripravil projekt še za dobre novice.
Za trgovinco moram reči, da še nisem srečal tako zanimivega človeka, ki bi s srcem živel za tako stvar. Sestanek je potekal tako, da sem z vsakim stavkom, vedno bolje vedel, da je Marko oseba, ki dejansko razmišlja enako kot jaz in da sem zares vesel, da sva se srečala.
Upam, da to ni osamljen primerek in da ste tudi ostali mladi do 25 let, ki se zadržujejo na pozitivkah, toliko pogumni, da boste naredili vsaj začetni korak, če vam že ponujajo, izobraževanje, da uresničite svoje sanje.
Naj vas opogumim, tudi pozitivke so nastale v tej obliki zaradi podobne delavnice.
V sredo sem dobil pisemce Olge Urbanc Berčič, ki mi je obljubila, članek od indijancev Kogi, v katerem govorijo o svojem mlajšem bratu, če ste se prepoznali ste popolnoma zadeli. Imajo nas za mlajše brate, ki so pozabili od kje prihajajo in ne spoštujejo svoje mame, Gaje.
Olga kot vidiš sem ga dobil in ga bom še danes preskeniral, potem ti ga pošljem nazaj, da ga lahko urediš in da ga objaviva.
Gapeta sem ta teden tolk zasul z predlogi, kaj vse rabimo na pozitivkah, da je rekel, da se bom moral sam naučit programirat, ker nima toliko časa. Torej, če boste v prihodnjih dneh opazili kakšen hecen programski poizkus na pozitivkah, se ne obremenjujte, verjetno je samo moj test.
V soboto dopoldan sva z Igorjem naredila tudi nekaj novih rubrik in jim dodala zvezdice * *, japs * *.
Sedaj naju čaka še zamudno preurejanje člankov po vseh teh zvrsteh, vendar upam, da vam bo sedaj razporeditev bolj všeč in preglednejša. Meni je že.
Ta dan me je poklicala Gabrijela, res sem bil vesel njenega klica in tega, da se je tako zavzela, da stari malce premaknemo.
Zdi se mi, da je še bolj odločena stvari naredit kot jaz, zato se veselim najinega prvega delovnega srečanja.
Nedeljo sem kot ponavadi namenil obiskom družine, po dolgem času, sem obiskal očeta, s katerim moram reči sva imel kar plodno debato, glede organiziranosti delovanja in pozitivk. Obljubil je, da mi bo pomagal pri urejanju organiziranosti, saj smo postali že zares velika skupina, s kar nekaj stalnimi aktivnostmi, ki jih je, še bolj pa jih bo sedaj treba znati dobro voditi in spremljati.
Obljubil sem, da bom v 14 dneh naredil posnetek sedanjega stanja in pripravil dodelan osnutek razvoja.
Obljubo je treba držat, zato, če me boste v bližnji prihodnosti srečali s podočnjaki, se ne sprašujte od kje so, saj bom glede na vse to kar sem zgoraj napisal, verjetno naslednje tedne malce manj spal.
* PiSEMCe *
Za konec, še pisemce od Nikole Petroviča, predsednika društva za zdravo duhovnost, direkt iz Portugalske. Za vse, ki že dlje časa niste dobili glasu od njega, ga objavljam v celoti. Če vas zanima kako se ima si lahko preberete.
Hej, Olga in Bern in ostali!
Evo, da se malo javim, da boste tam v hladni Sloveniji vedeli, da se obstajam.
Že dober mesec sem na Portugalskem in se sploh ne pritožujem nad tem, kako
življenje ravna z menoj. Živim z Naomi, Damjanom in Danijelo, stanovanje je
luštno, imamo celo balkon, klimo in toplo vodo. Špica!
Do morja je 1 km prijetnega sprehoda po razrovanih Portugalskih ulicah mimo
treh gradbišč, desetih praznih hiš, ki so na prodaj, ene odprte trgovine, treh
odprtih kafičev enega zaprtega nočnega kluba in se nekaj borovcev. Plaza je
ogromna, raj za surfanje. Vsaj v primerjavi s Slovenijo.
Cel mesec sem užival v dokaj lepem vremenu, teku po plazi in okolici,
surfanju, kuhanju (vsak dan imamo pozrtijo!), prijetnih pogovorih, masažah,
terapijah, ljubezni, parih sporih z avtoritetami ... tako sem brezskrben in
srečen, da me osrečuje celo 7,20 EUR, kolikor mi je se ostalo v denarnici. Bog
ma me rad!
Nazaj v slovenijo pridem predvidoma v začetku aprila, ampak se ne vem
zagotovo, ker ne vem, kako se bodo stvari razvijale.
Dobro, resda ne vem, kako bo, vem pa vsaj, kako je ...
Ce se imate vsaj 10 % tako dobro kot jaz tukaj, potem pokate od
zadovoljstva. Te si lah' mislite, kak fajn se mam sele jaz.
Lep lep lep lep lep lep zacetek pomladi želim in veliko ljubezni!
Ponedeljek se je začel zares delavno, zvečer sem imel dva sestanka z Markotom za trgovinico in Simono za radio.
