Slovenski potrošniki v razširjeni Evropski unijiSlovenski potrošniki letos 15. marec, svetovni dan varstva potrošnikov, prvič praznujejo v razširjeni Evropski uniji. Prvič imajo svoje predstavnike v posvetovalnih telesih Komisije in v Evropskem parlamentu, v katerem njihovi izvoljeni predstavniki sodelujejo pri sprejemanju številnih, za potrošnike pomembnih, odločitvah. Vpliv Evropskega parlamenta narašča na odločanje Sveta EU, kjer države članice sprejemajo zakonske ukrepe, ki se pomembno odražajo na nacionalnih ravneh držav članic. Z drugimi besedami - evropske strateške cilje prenašamo v nacionalni kontekst, zato je sodelovanje in zavzemanje slovenskih predstavnikov, vladnih in nevladnih, v korist potrošnikov v okviru institucij EU postalo izredno pomembno.
Prioritete evropske strategije varstva potrošnikov so tudi referenčni okvir resolucije o novem nacionalnem programu varstva potrošnikov, katerega bo Vlada RS glede na iztekanje veljavnega nacionalnega programa, letos predložila Državnemu zboru v sprejem. Evropska strategija varstva potrošnikov, ki je del strategije notranjega trga, s ciljem krepitve zaupanja potrošnikov v notranji trg, poudarja pomen formalnega in neformalnega sodelovanja med državami članicami v obliki vzpostavljanja mrež. Tako je že začela veljati evropska uredba, ki predvideva vzpostavitev sistema mreže nacionalnih organov za varstvo potrošnikov, ki bo omogočal sodelovanje nacionalnih organov pri ukrepanju zoper ponudnike blaga in storitev, ki na trgih držav članic kršijo predpise s področja varstva potrošnikov in s tem njihove kolektivne interese. Sistem, v katerega se vključuje tudi Slovenija, bo pomembno prispeval k večji pravni varnosti potrošnikov v vseh državah članicah. S ciljem približevanja notranjega trga potrošnikom je v ospredju še drug sistem - mreža evropskih potrošniških centrov. Evropske potrošniške centre - katerih vloga je svetovanje in obveščanje potrošnikov, sistem vzpostavljene mreže pa omogoča tudi reševanje čezmejnih pritožb potrošnikov po načelu države porekla - so v svojih državah stare države članice že vzpostavile, v mrežo pa se postopoma vključujejo tudi nove članice. Slovenija bo z aktivnostmi za vzpostavitev tovrstnega centra začela, center pa naj bi začel delovati drugo leto. Če naj bi s pomočjo sredstev EU vzpostavili potrošniški center, ki se bo ukvarjal s pretežno evropskimi zadevami, ki so pomembne za potrošnike, potrebujemo tudi na nacionalni ravni kontinuirano in učinkovito izvajanje javne službe svetovanja. S tem ciljem bo Urad RS za varstvo potrošnikov letos določil strokovne kriterije in merila ter pripravil ustrezne pravne akte za podelitev ene ali več koncesij.
