Prav vsi poznamo občutje strahu. Če dobro premislite, boste ugotovili, da se za vsakim občutjem stiske ali skrbi skriva dvom, ki ni nič drugega kot strah. Ali obstaja kakšen človek, ki ga nikoli ne skrbi in ki življenju 100-odstotno zaupa? Prosim, pripeljite mi ga ...
Sama sem se pred leti odločila (in odločam se vsak dan znova), da se preneham obremenjevati s svojimi strahovi in da se z njimi nekako naučim zaživeti. Vas zanima, kaj se je zgodilo? Prejela sem čudovito darilo: večina strahov je čudežno izginila. Ne znam vam povedati, kako čudovit je ta občutek tople notranje spokojnosti. Kot da bi te ves čas malce »luna nosila« ... kot bi bil duh vseskozi v drži rahle odmaknjenosti ... nepopisno lepo!
A to je bila nagrada, ki jo je prineslo trdo delo ali rečeno pravilneje: trdna odločitev in osebno načelo »pravilnega ravnanja«. Če bi vedela, da lahko na ta način strahovi tudi izginejo, bi se svoje pustolovščine lotila že veliko prej. No, pa pojdimo lepo korak za korakom.
Ko imamo enkrat izkustvo hude nemoči, dvoma in strahu in seveda posledično s tem povezanih bolečih negativnih izkušenj, se nam v naši glavi izidna logika življenja avtomatsko naravna na neuspeh. Temu je treba napraviti konec! Če bomo v svoj center podzavesti ves čas pošiljali afirmacijo »minus«, si v svojih življenjskih rezultatih ne moremo obetati plusov. Torej moramo naši podzavesti, ne glede na svoje dosedanje minus-izkušnje, poslati signal, ki kaže na zaupanje. Najti moramo primeren način in ji dopovedati, da verjamemo v pluse. Da vidimo, namesto pol praznega kozarca, polovico, ki je polna! Optimizma in zaupanja se je mogoče naučiti, verjemite. Sicer pa vas prijazno vabim »na noge« in vam predlagam, da to, kar tolikokrat slišite, sami preizkusite! To je prava pustolovščina, zato ne odlašajte in čim prej prebudite svojo otroško igrivost. Veste, obstaja ključna razlika med otročjostjo in otroškostjo: biti otročji pomeni - biti nezrel, biti otroški pa pomeni biti pristen, preprost, igriv in predvsem – v osebnem jedru zdrav. Zato nehajmo vsi skupaj biti tako hudo resni in postanimo že zreli!
Tolikokrat je slišati: »Ko bodo okoliščine primernejše in me ne bo več tako strah, bom ...«. Ne zanašajte se na primerne okoliščine in primeren čas, danes se živi! Kdo vam lahko zagotovi, da bo jutri vaše srce še vedno bilo? Že jutri je lahko za tisoče vaših neuresničenih želja za vedno prepozno. Čudno se mi zdi, kako da se ljudje bolj ne zavedajo, da so sokreatorji okoliščin in situacij v katerih se nahajajo. Večina ljudi je pasivnih opazovalcev, ki v svojem življenju čakajo na »ugoden trenutek«. Tudi in predvsem od nas je odvisno, kako ugoden bo nek trenutek. Se vam ne zdi, da tudi kot pasivni opazovalci oddajamo signale in sprožamo določene reakcije? Nedelovanje nikoli ni »popolna zamrznitev«, vedno je neke vrste akcija, ki ponavadi ne prinese rezultatov, kakršne bi si želeli.
Zavedati se morate, da ni toliko pomembno ali vas je strah ali ne. Zakaj nekatere ljudi enaka situacija »ubije«, druge pa povzdigne v zmagovalce? Zaradi odnosa – različnega odnosa do strahu. Karkoli čutite, da morate storiti, storite, ne odlašajte. Ne obremenjujte se že vnaprej s končnim izidom (saj vendar ni vse v »naših rokah«). Če boste delovali in se skozi akcijo naučili pravilnega ravnanja, vam uspeh ne more uiti.
»Ste že ugotovili, da imate prav vse, kar imajo največji možje: dve roki, dve nogi, dvoje oči in možgane, ki jih lahko uporabljate. S to opremo so vsi začeli z dna in si rekli: »Uspelo nam bo!« Poglejte jih, modre in velike ... jedo z navadnih krožnikov, uporabljajo podobne vilice in nože, s podobnimi vezalkami si zavezujejo čevlje ...« pravi Edgar Guest.
Dana vam je vsa oprema, ki jo na poti skozi življenje potrebujete. Kaj boste naredili iz sebe, je odvisno od vaših odločitev. Kaj zato, če vas je strah - ne izgovarjajte se in kljub strahu delujte!
Na kratko:
1. Ne čakajte na »ugoden trenutek«, delujte in ga ustvarite ugodnega
2. Nedelovanje nikoli ni »popolna zamrznitev«, največkrat je minus-akcija
3. Zavestno iščite priložnosti za odložitve in rast
4. Kljub temu, da vas je strah, delujte
5. Verjemite v pluse
Veselo na delo!
a) Pojdite v tišino ... Raziščite strahove, ki jih nosite v sebi. S posebno pozornostjo se ustavite pri vsakem od njih. Pred oči si prikličite situacije, v katerih čutite stisko, utesnjenost, negotovost, strah. Strahove si zabeležite na list papirja. Nato se vsak dan odločite za konkretno akcijo in ta strah premagujte, pojdite naravnost v »ogenj«!. (Ob priložnosti vam bom opisala, kako se je taka prva »vroča« akcija začela pri meni). Vabim vas, da si že danes poklonite ta dar in končno nekaj naredite zase. Tudi svoje srce moramo znati kdaj pobožati, mar ne? Zato: kotalite se in se brusite, vzemite vajeti v svoje roke in ustvarjajte vedno nove priložnosti za svojo rast!
b) Pomislite, česa niste nikoli naredili, čeprav ste si to vedno želeli? Zabeležite si to na papir in želje ozavestite. Potem si zavihajte rokave, raziščite teren in v naslednjih 48 urah naredite nekaj za uresničitev svoje prve želje. Nikar se ne izmotavajte, nikar ne iščite izgovorov, nekaj se prav gotovo da narediti! Ko vam uspe uresničiti prvo od svojih želja, vzemite list in jo prečrtajte. Nato se čim prej lotite naslednje! Ne pozabite se za vsako zmago posebej tudi nagraditi (vroča kopel, kakšna dobra kino predstava, slovesen zajtrk ali kosilo ... kaj vas osreči, to veste vi).
c) Vaja za zdrav – optimističen pogled na življenje: Naslednjih štirinajst dni si vsako jutro na glas preberite naslednji odstavek: »Nima smisla poslušati,« je rekla Alice v knjigi Skozi zrcalo, in se zasmejala, »nemogočim stvarem ne moremo verjeti!«. »Drznila bi si reči, da nisi veliko vadila,« je dejala Kraljica. »Ko sem bila tvojih let, sem to vedno počela pol ure na dan. In včasih ... sem verjela kar šestim stvarem že pred zajtrkom!«
Prav vsi poznamo občutje strahu. Če dobro premislite, boste ugotovili, da se za vsakim občutjem stiske ali skrbi skriva dvom, ki ni nič drugega kot strah. Ali obstaja kakšen človek, ki ga nikoli ne skrbi in ki življenju 100-odstotno zaupa? Prosim, pripeljite mi ga ...
