Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050309164539910




Novo Rojstvo - Rojstvo Tatanje

petek, 11. marec 2005 @ 06:20 CET

Uporabnik: rina

Na to smrt in novo rojstvo sem se že dolgo pripravljala. Ne čisto zavestno, pa vendar sem intuitivno čutila, da je to to, proti čemur sem nekaj let hodila. Ker (za enkrat) še vedno ne znam drugače, sem fizično šla skozi proces »gripe«. Skozi povišano temperaturo sem raztopila strupe, čustva so našla pot za svojo razrešitev, tudi miselni proces je nekako izgorel v svojo (očiščeno) obliko. Na ta način sem odprla pot svoji duši, božanskosti, da v večji količini priteče v moje telo, v našo dimenzijo, k Zemlji.

Tokrat je bila ta preobrazba samo uvod.

Slikam že tako rekoč od rojstva. In vse te slike je vedno spremljala nekakšna želja ali potreba, da jih dam od sebe, da jim dovolim njihovo lastno pot v življenje, ob neznanih ljudeh, v neznanih krajih, pač tam, kjer bi v tistem trenutku lahko najbolje služile svetlobi in s tem izpolnile svoj namen.

S pomočjo novega orodja, ki nam je v novi energiji dano za ustvarjanje – domišljije, sem k sebi potegnila potencial razstave slik in zgodilo se je. To zame ni bila samo razstava, ampak osvoboditev ogromne količine moje energije, na nek način moja realizacija.

Slikati sem se učila v nekem prejšnjem življenju, znanje pa mi je ostalo v obliki občutka za barve, intuicija. Prej je bila moja izbira (slikanje) karmična, zdaj pa čutim svobodo, pa čeprav še enkrat izberem slikanje. Pred očmi se mi neprestano riše simbol točke, ki se razširi iz sebe tako zelo, da spet pride sama vase. Nekakšna točka izpolnitve.

Slikam energije. Na velika platna, z mogočnimi potezami (široki zamahi). Te energije (trenutka) so se prostovoljno iz »nevidnega« sveta dale prenesti v »vidni« svet, da tukaj ustvarjajo varen prostor in držijo potencial prehoda, v katerem smo, bližje zavesti ljudi, ki jih gledajo. Trenutno se slike nahajajo v prostorih občine v Šk. Loki in preobražajo njene temelje (so na hodniku pod vsemi glavnimi pisarnami) uslužbenci pa vsak dan gredo na delo mimo njih.

Zdaj pa o tokratnem rojstvu.

Nekaj dni sem bila v energijskem porodnem kanalu. Skoraj sem ga lahko fizično videla, tako zelo sem ga čutila s celim bitjem. Vanj me je potegnilo skupaj z gripo, ven pa me je vrglo na otvoritvi razstave.

Na dan otvoritve sem se že zbudila v nekakšnem neznanem stanju. Moje telo je bilo mirno, vsekakor je vse obvladalo. Pogovarjala sem se z ljudmi, dala sem intervju za lokalno televizijo in skratka vse opravljala »kot je treba«. Mene pa v telesu sploh ni bilo. Bila sem ves prostor in zavedala sem se, da sem ta prostor ustvarjala že cel teden prej. Medtem, ko sem z »gripo« ležala v postelji, je večji del mene v občini ustvarjal prostor za slike in njihovo energijo. Med otvoritvijo se mi je to, kar se je dogajalo na fizičnem nivoju zdelo neznatno, pravo dogajanje je bilo drugje. Svetloba se je v velikih valovih valila v dimenzije blizu in na zemeljski nivo.

Nepričakovano sem morala spregovoriti ljudem nekaj besed. Govorila sem lepo, povezano (pa sploh ne vem kaj). Iz mene se je dvignila gosta zlata svetloba in se kot tančica v vetru razprla nad glavami ljudi, potem pa se je usedla na njih. Bil je veličasten prizor. Tam je bila moja božanskost, jaz iz prihodnosti. Bila je tako nežna in milostna, pa tako močno v svoji strasti, v svojem delu, na svojem mestu v sestavljanki. Hkrati pa sem bila tudi zlata tančica in do zadnjega kotička sem napolnila galerijo.

To je bil trenutek, ko se je moja božanskost zlila s telesom, ko sem bila eno, to je bil trenutek mojega rojstva v novo življenje, v novo zavest. Bil je trenutek zlitja z bitjem, na katerega sem se obračala v svojih molitvah, katerega sem v tolikih življenjih častila (zunaj sebe), z bitjem, po katerem sem vedno hrepenela. Z Bogom, ki jaz sem. In vesela sem, da grem naprej v istem telesu.

Moje rojstvo je bilo darilo vsem ljudem, ki so mu bili priča in oni so bili darilo meni. Nihče ni bil tam »po naključju«.

Nekaj dni po otvoritvi sem se počutila kot bi prvič dvignila glavo z vode. Zagledala sem popolnoma neznani svet, oz. vse sem videla drugače. Z ljudmi na cesti se nisem srečala drugače kot fizično. Bil pa je zame to bolj resničen prostor od starega. In vedela sem, da stari prostor v resnici sploh ne obstaja več. Iluzijo njega ohranjamo le še z mentalnimi projekcijami. Občutila sem tesnobo, ker sem se v novem prostoru s celim bitjem toliko bolj zavedala svojega obstoja v večnosti, energij okrog sebe in vsega novega na kar nisem navajena.

Nisem več nekje vmes. Starega ni več, z obema nogama sem prestopila in zdaj se učim prvih korakov v novem. Še vedno čutim tesnobo, ko se realnosti menjajo. Vem, da grem samo skozi in da je vse v redu. Sicer pa sem že vstopila in ne morem in nočem več nazaj.

Tukaj sem se nekako ujela. Radovedno sem (iz nekakšne varne razdalje) zrla v novo. Sprejela sem kolikor sem lahko…in se malo ustavila. Dojemanje sebe in sveta, ki sem ga doživela prve dni po rojstvu, je postalo nekakšen potencial, ki ga izbiram. Prizemljujem ga v skladu z modrostjo mojega telesa, milostno in ravno prav hitro zame.

Sedela sem v tej praznini, kot na dnu morja v vedenju, da imam čas preden grem v novo strast, preden na novo izberem. Mislila sem, da sem s slikanjem za enkrat končala, da grem v čisto nekaj drugega, a ko sem si prisluhnila, se je odprla nova globina, nova širina… slikanja. Še bolj noter grem! Še so tu darila zame.

Nova slika je že nastala. Drugačna je od prejšnjih, tudi proces je bil drugačen. Ne več v stilu preobrazbe, ampak bolj v stilu večnosti bivanja. Nič več me ne žene v slikanje, slika me ne drži več, dokler ni končana. Lahko delam bolj počasi, energija nikamor ne hiti in ne gre. Tam je. Ni več zapis hitrega trenutka, ki pride in izgine, je zapis nekega obstoja, ki je zdaj tako, se bo pa seveda v času spremenilo. Če so nas prejšnje slike silile v preobrazbo, nam nove ponujajo varen prostor, v katerem se lahko spočijemo.


TaTanja


Sedim v svoji hiši v novi energiji, v svojem zlatem naslonjaču in gledam nebo pred sabo. Na njem se mi kot podaljšani zvezdni utrinki rišejo potenciali. En za drugim, vsi brez kakšne poudarjene energije, megleni, precej nezanimivi, med njimi pa eden zasije v močnejših barvah. Velika Tanja se je rodila in kaj ona izbira?

Več obilja zase. Več sebe lahko drži v svoji energiji, več ljubezni boga. Z močnejšimi energijami lahko plešem, bolj v telesu, bolj v življenju.

Preobrazba je šla skozi pljuča – pogum. Globoko (si upam) vdihniti življenje! Čeprav je prisoten strah, pogumno stopam v življenje, v strast srca, v nove izkušnje (ki zame niso več izzivi). Pogumno sem to kar sem. Večja jaz, ta, ki sem jo skrivala, da ne bi štrlela iz povprečja. Izpostavljena, če je treba, v svoji resnici. Velika Tanja, Tatania – kraljica (nekoč vilinska), nosilka svojega imena, ki pomeni velika. Njo sem rodila, vanjo sem se preobrazila, ona je že dolgo (nekje nad mano) čakala na svojo realizacijo. In zdaj je čas zanjo!

Postala sem metulj. In čeprav morda še ne znam dobro leteti s svojimi novimi bleščečimi krili, jih vsaj imam in jaz se hitro učim!

Tanki žarki božanskosti, ki jaz sem, so našli svoj izraz v plesu, slikanju in pisanju. Postali so širši in valim se lahko na Zemljo. Cela jaz. Polna v svojem izrazu. Brez zadrževanja, omejevanja, zmanjševanja,… V svet brez pomanjkanja sem se rodila, v varen svet zame. V svet odprtih možnosti, v svet, ki ga sproti ustvarjam, v katerega (lahko) nosim svoje najvišje potenciale.

Tukaj sem, zdaj sem, takšna sem. Svet pred mano je odprt. Vstopam s svojimi izbirami, na krilih domišljije. Ne samo zadnja, tudi prva znam biti in ker je zdaj namen, da hodim pred drugimi, bom to tudi storila. Ker je zdaj namen, da sem polno odgovorna za svoje življenje, sem to lahko. In ker je zdaj namen, da zavestno ustvarjam svet, bom tudi to počela. Dovolj močna sem zato in ne bom se več umikala zato, da ljudje okrog mene ne bi več padali v svojo nemoč. Tudi zaradi karkoli drugega se ne bom!

Čas je zame! In tako je.

Tanja

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050309164539910







Domov
Powered By GeekLog