Si mar človek, ki prihajaš,
govorica telesa in razseljenih pogledov
v izpranih ustih prihajajočega,
plazma bivanja med sterilnimi zobmi,
odslikano obredje niča skoz molk snovi,
nejasnost čutov skoz krohot zaznav,
usahla misel na korenu jezika,
zgoščeni vonj v zadahu zadnjih besed,
razklano ječanje resnice v hladnem prostoru
nevidnih ust, ki iščejo svoj izgubljeni obraz.
Kje si resnični obraz?
Izrazi se čez mejo svoje zadostnosti,
spoznaj neskončnost svoje ločenosti,
negotovost nemira in dvoma.
Kitiš si svoj izgled, svojo lepoto
z nasmehom moči lastne svobode,
ki niha sredi melanhonije in izživete sle
z destruktivnim polaščanjem življenja
in potvarjanjem absolutne resnice.
Ko odidejo luči in seme sonca ne kali,
se oskrbujejo mitologije z novimi preroki.
Veje in listi drevesa se ne morejo obuditi,
če je deblo razklano na dvoje
in se srhljivo suši ob oazi puščave Gobi.
Tekoča svetloba, ki se tekočini v kri,
dehti v roži. Je poselitev prostora v praznem,
čakajočem in ustvarjenem za njen ples,
za njeno gostovanje, povezujoča v spirali
stvarjanja v ljubezen jasnega čuta biti.
Ko postajaš izmuzljiva vrtoglavnica svoje osi,
svoj osebni kozmos spoznanj in diskurz,
čustveni lok pisanih stanj in oddaljevanj,
pogosto brezsmiselni tok v prazno,
zrcalna slika izgubljenega nomada v sebi,
ki odseva tkivo svojih rokopisov
in občuduje svojo duhovno ikono v ogledalu,
tedaj se resno zamisli nad katalogom
svojih izmišljenih iger s samim seboj.
Ti lahko promoviraš svojo ravnodušnost
kot odliko svojega značaja, ravnodušnost
do čudežev izročanja in čudežev sprejemanja,
se nasmihaš nitim svojega genetskega spomina,
lahko se tudi lesketaš kot prosojni diamant,
lahko odmerjaš sebi svojo duhovno svobodo
ali duhovno smrt, lahko odpiraš reže svoje kože
pronicanju nebeških tekočin na poti svoje spolnitve,
lahko pa postaneš zbiralnik vseh zlih sil
in se kameleonsko poigravaš z besedami resnice,
lahko vlečeš svojo dušo s škripcem sem ter tja,
a vedi, da tvoja pahljača vzporednic
ima samo eno smer, ki ti jo je Stvarnik začrtal
v metežu univerzalne kozmične eksistence.
Ime ji je vest, je prasnov iz katere klije resnica.
Si mar človek, ki prihajaš,
