Evropska komisija o smernicah za socialno politiko
sreda, 9. februar 2005 @ 21:43 CET
Uporabnik: Igor Petek
Evropska komisija je danes v Bruslju sprejela smernice za reformo strategije trajnostnega razvoja in smernice socialne politike za obdobje do leta 2010, katerih prioriteti sta zaposlovanje in boj proti revščini, ter predstavila priprave na oblikovanje strategije Evropske unije v boju proti globalnemu segrevanju ozračja po letu 2012, ko se izteče prvo obdobje Kjotskega protokola o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Reformo leta 2001 sprejete strategije trajnostnega razvoja bo Evropska komisija sicer predložila kasneje letos. "Izzivi, s katerimi se srečuje naš planet, so globalni. Brez jasnega političnega vodstva in zaveze za spremembe naši otroci in vnuki ne bodo živeli v blagostanju in s kvaliteto življenja, kot ju poznamo danes," je ob predstavitvi teh smernic dejal predsednik komisije Jose Manuel Barroso.
Kot je tudi napovedal, želi komisija z reformo strategije postaviti jasnejše cilje ter zagotoviti monitoring njihovega uresničevanja. Prav tako bi rada dosegla, da bodo prenovljeno strategijo "posvojile" države članice in da se bo nujnosti uresničitve ciljev zavedla tudi družba. Zato je nujno izboljšati sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem na vseh ravneh, je poudaril.
S strategijo se EU sicer spopada z najbolj resnimi izzivi današnjega časa, kot so klimatske spremembe, javno zdravje, prometna vprašanja in izraba zemlje, upravljanje z naravnimi viri, reševanje vprašanja starajočega se prebivalstva, revščina in socialna izključenosti. V resnici je ta strategija tesno povezana z lizbonsko strategijo, katere reformo je komisija predložila pred tednom dni, je menil Barroso.
Prav pod tem pokrovom je komisija tako danes predložila nove načrte za modernizacijo evropskega socialnega modela ter prve smernice za globalna pogajanja o politiki klimatskih sprememb po letu 2012, ko bo sklenjena prva faza uresničevanja Kjotskega protokola o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Ta protokol bo sicer v veljavo stopil 16. februarja.
Ključni prioriteti smernic socialne politike do leta 2010 sta zaposlovanje ter boj proti revščini in zagotavljanje enakih možnosti za vse. S pomočjo smernic naj bi EU posodobila svoj socialni model ob upoštevanju ciljev lizbonske strategije, na komisiji pa ob tem zanikajo, da bi socialna politika ob reviziji lizbonske strategije izgubila na pomenu, poudarjajo pa, da je treba socialno politiko prilagoditi razmeram.
"Socialna agenda bo pomagala, da bomo dosegli to, kar si državljani najbolj želijo: spodobne službe in socialno pravičnost. Gre za to, da bi vsakogar usposobili za spoprijemanje z izzivi moderne družbe, hkrati pa bi poskrbeli za najbolj potrebne," je vsebino smernic povzel evropski komisar za zaposlovanje, socialo in enake možnosti Vladimir Špidla.
V zvezi z zaposlovanjem cilj komisije oblikovanje evropskega trga dela, s čimer bi zagotovili večjo mobilnost delavcev, spodbujali naj bi zaposlovanje žensk, pa tudi nastajanje novih oblik dela. Kot poudarjajo v komisiji, cilj niso delovna mesta za vsako ceno, temveč kakovostna delovna mesta, takšna, ki pomenijo vlaganje v delavca.
Leta 2006 bo komisija objavila zeleno knjigo s predlogi, kako prilagoditi delovno zakonodajo spremenjenim gospodarskim razmeram. Poleg tega naj bi za obdobje od leta 2007 do leta 2012 pripravili novo strategijo za varnost in zdravje pri delu, katere ključen poudarek bo, da se preventiva splača, saj manj nesreč pri delu pomeni večjo produktivnost.
Komisija namerava še to pomlad pripraviti tudi zeleno knjigo o demografiji, v kateri bo analizirala vpliv staranja prebivalstva in predstavila možnosti za prihodnje medgeneracijske odnose. Bruselj namerava posebej spodbujati reforme pokojninskih in zdravstvenih sistemov v članicah, v okviru boja proti diskriminaciji in neenakosti pa namerava komisija predstaviti skupne smernice za boj proti temu. Posebno pozornost naj bi namenili preprečevanju diskriminacije manjšin, še posebej Romov.
Ob predstavitvi priprav na oblikovanje strategije EU v boju proti globalnemu segrevanju ozračja po letu 2012, ko se izteče prvo obdobje Kjotskega protokola o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, v Bruslju še niso postregli s konkretnimi cilji zmanjševanja emisij.
Kjotski protokol, sprejet decembra leta 1997, industrijske države obvezuje, da v obdobju 2008-2012 skupaj zmanjšajo svoje emisije toplogrednih plinov najmanj za 5,5 odstotka glede na izhodiščno leto - za razvite države je to leto 1990. Protokol bo stopil v veljavo 16. februarja, med drugim pa za konec letošnjega leta predvideva začetek novih pogajanj pod okriljem Združenih narodov, na katerih naj bi dosegli dogovor za obdobje po letu 2012.
Evropska komisija je v danes objavljenem sporočilu, ki naj bi ga na marčevskem vrhu povezave obravnavali voditelji članic unije, skušala premostiti zagato zaradi ameriškega zavračanja kjotskega protokola - ZDA so namreč največje onesnaževalke na planetu - ter zaradi odpora držav v razvoju, da bi tudi te omejile svoje emisije.
Kot je na novinarski konferenci dejal evropski komisar za okolje Stavros Dimas, boj proti globalnemu segrevanju ozračja danes ni več stvar izbire, temveč nujna potreba, zato je "treba nadaljevati pritiske, da bi se temu boju pridružili vsi mednarodni partnerji". Sicer pa je komisar prepričan, "da je še vedno moč doseči dogovor o omejitvi zviševanja temperature na največ dve stopinji Celzija do leta 2050". Podobnega mnenja je bil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso: "Brez močnega političnega vodstva te bitke ne moremo dobiti. Reagirati moramo takoj," je pristavil.
Tako komisija med drugim predlaga "premislek o možnih strategijah za obdobje po letu 2012 z največjimi partnerji v letu 2005, preden bi oblikovali stališče, ki ga bo povezava zavzela na pogajanjih". Glede na to, da je "omejena skupina držav - EU, ZDA, Kanada, Rusija, Japonska, Kitajska in Indija - odgovorna za 75 odstotkov vseh emisij," Bruselj predlaga razpravo "v okviru tega foruma ali dvostransko, nato pa bi dosežene dogovore potrdili še na ravni ZN".
Sicer zelo splošen dokument pa vendarle vsebuje tudi nekaj konkretnih predlogov; denimo gre za ukrepe za zmanjševanje "hitro rastočih emisij v letalstvu in pomorskem prometu". Te namreč niso vključene v Kjotski protokol, saj so se nekatere vlade zbale, da bi zastavljanje ciljev omejevanja onesnaževanja v transportnem sektorju lahko oviralo razvoj mednarodne trgovine, s tem pa bi posledično škodili gospodarski rasti in zaposlovanju.
Komisija predvideva davčne spodbude pri razvoju in uporabi okolju prijaznih tehnologij. Bruselj namerava tudi povečati sredstva v raziskave in razvoj, pri čemer pa s konkretnimi številkami danes ni postregel. Načrtuje še zapiranje starih elektrarn, medtem ko bi morala transportne sisteme in gradnjo prav tako voditi 'zelena' načela.
Prav tako komisija navaja seznam tehnoloških inovacij, denimo za večjo dobičkonosnost energetskega sektorja, skladiščenje premoga in obnovljive vire energije, ki jih bo podpirala. EU računa še na razvoj "mednarodnega trga premoga", potem ko je v uniji že zaživel sistem trgovanja z izpusti toplogrednih plinov.
