|
||||||
|
|||||||
Dan zaljubljenih. Valentinovo. 14. februar. Bombonjere. Stvari iz Hong-Konga. Panirane žabe. Toplo belo vino. Postelja posuta s cvetnimi lističi. Metuljčki v trebuhu. Gastritis. Avto. Inženir. Laži. Zvezde v očeh. Strast v pozabljanju. Rimljani so žene bičali za praznik. Valentin je na skrivaj poročal zaljubljene in zato izgubil glavo. Dan zaljubljenih je ostal. Ima kdo kak robček?
Poznala sem dekle, ki je sanjala o moškem, ki bi jo na prvi pogled prijel za roko, ji pogledal v oči in jo vprašal: "Je bil kdo v tvoji družini lopov?" Vsa trepetajoča (saj je, sanjajoč o tem leta, vedela, kaj bo sledilo) bi mu odgovorila: "Ne." Potem bi ji z globokim, malo zamolklim glasom, rekel: "Kdo je potem ukradel zvezde z neba in jih posul v tvoje oči?" Poročila bi se z njim v času, ki bi ji bil potreben, da ga odnese do najbližjega matičarja. Na koncu se je poročila s človekom, ki sicer ni izgovoril teh usodnih besed, a je zaradi njega čutila "metuljčke v trebuhu".
Po kakega pol leta se je izkazalo, da so metuljčki pravzaprav začetek nevarnega gastritisa.
Valetinovo je. Dan zaljubljenih in priložnost, da se na sejmu kupi kaka stvar made in Hong Kong, ki šušti in oponaša melodijo ta-na-na-na-na - elektronsko verzijo pesmi Za Elizo. Čas, da trošijo vsi tisti, ki so zaljubljeni. In da s tem zaslužijo vsi, ki imajo pamet pred srcem. Komercializacija je popolna. V vseh svetovnih revijah modeli z idealnimi telesi in bleščeče belimi zobmi, srečno objeti menjavajo čokolade v obliki srca, nakit in spodnje perilo. Sporočajo nam - ljubezen se meri s tem, kar kupiš. Je pa v tem tudi zanka. Danes so žensko-moške zveze tako komplicirane, da se lahko vsak poklon tolmači na dva načina. Če njemu, na primer, pade na pamet, da kupi bombonjero v obliki srca, ona lahko pomisli, da je sporočilo poleg "ljubim te" tudi "malo se zredi". Če bombonjere ni, tudi ni v redu: pomislila bo, da si on gotovo misli, da bi morala malo nehati s hrano in izgubiti kako kilo.
Kako je en v bistvu tako plemenit praznik postal sejem tako neumnih obljub in fraz kot so: ljubim te bolj kot samega sebe?
Predvsem je treba vedeti, da praznovanje 14. februarja vleče svoje korenine iz starorimskega festivala plodnosti. Takrat se ženam niso poklanjale kalorične stvari ali cvetje. Bičali so jih z živalsko kožo, saj se je smatralo, da jim to prinaša večjo plodnost. Nekaj stoletij pozneje so se začeli kristjani spominjati duhovnika Valentina, ki je prepovedi rimskega cesarja navkljub poročal mlade zaljubljene vojake z njihovimi izbrankami. Poročal in plačal z glavo. Praznik je bil uradno sprejet okrog leta 1400, ko se je v Angliji razvil niz ritualov, vključno s tistim, da se je iz posode polne papirčkov z imeni, izvleče eden, z imenom izbranca.
Moderna varianta te igrice z imeni se nahaja na internetu, na eni od skoraj 3000 strani, ki jih dobite, če vpišete ime ljubezen. V eno kolono vpišete lastno, v sosednjo pa ime osebe, ki je predmet poželenja, ter kliknete na gumbek pod katerim se prikaže rezutat, koliko bo zveza uspešna. In to v odstotkih. Moj zakon je obsojen na propad - bednih 21 odstotkov. Veliko večje možnosti za zgraditev resnično dobre zveze bi imela s Frankensteinom, celo 32,5 odstotne, medtem ko imam najboljše možnosti pri Josip Broz Titu, rekordnih 48,5 odstotkov. Recite mi kar Jovanka.
Brez besed sva se približala... Lačna drug drugega sva se ljubila kot da nama je zadnjič. Soba je bila nabita z iskrami najine vrele strasti in prepustila sva se temu vrtincu, ne meneč se za to da naju lahko potegne na dno. Obstajal je samo ta trenutek, midva in nič več... No, to je danes po vseh mogočih skrivnostih, srcih, zgodah, izpovedih, ljubeznih in vseh ostalih imenih, ki se lahko vežejo na pridevnik 'moja', romantika, ki ni več v modi. Časopisi so namenjeni zbujanju dva in pol do pet KM od žensk željnih metuljčkov v trebuhu in ponujajo niz neverjetnih ljubezenskih zgodb, opisov erotičnih srečanj v dvigalih, zdravniških ordinacijah, zapuščenih avtomobilih, peščenih plažah...
Niti sledu o princih na belih konjih. V naši dobi so jih zamenjali inženirji, lastniki korporacij, plastični kirurgi, tu in tam kak zbiratelj umetnin ali lastnik prelepega ranča na obali jezera. Oni so glavni liki romanov, ki se najpogosteje berejo na plaži ali na vlaku, in katerim je skupna vsebina ta, da je ona vedno siromašna, toda lepa in poštena in da obstaja tudi ona druga, ki je bogata, lepa toda hudobna in da se na koncu vse lepo in srečno zaključi. Zgodba se prekine s kakim 'stopila sta se v eno in čas kot da se je ustavil' in to je to.
Niste nas tako učili, majku vam. Razen kake izjeme v smislu Rdeče kapice ali Janka in Metke so vse ostale pravljice kazale na to, da bomo nekega dne vse našle žabo ali zver dobre duše, ki se bo sčasoma zaradi vztrajnosti, dela in resnične ljubezni spremenila v prelepega začaranega princa. Živela sta srečno do konca življenja ni niti najmanj namigovala na to, da bi se kdajkoli moralo kaj zlikati, oprati, skuhati ali pomagati, da se sezuje, ko pride ob 3h zjutraj domov.
Očitno obstajata dva tipa ljudi. Tisti, ki s srcem in dušo verjamejo v resnično romantiko. Tako iz časov elizabetanske Anglije, kjer je vsak odnos ostal nedorečen. Ko se je zadrževalo do bolečine in ko so ženske padale v nezavest, toda ne zaradi ozkih korzetov, kot pravijo zlobneži, temveč od čiste, iskrene in velike ljubezni. Neko noč sem gledala Jane Eyre. Je kaj, kar bi bilo bolj romantično od besed: "Lahko odidem. Toda do konca življenja bom nesrečna. V meni nič ne bo bilo, saj bo moje srce za vedno ostalo tu pod tvojimi nogami." Ima kdo kak robček?
So pa tudi tisti praktični. Današnja dekleta spadajo, kot se zdi, v to skupino. Romantika je zožena na vrsto, tip, barvo in letnik, ter na dejstvo, koliko takih je v mestu. Da ne bo pomote, moški za volanom ni bistven. Bistven je avto. Količine barbika deklet so proporcionalne količini kriminogenih mladeničev, ki jim je Valentin bolj poznan kot dan, ko se je zgodil veliki mafijski obračun, kot pa kot neki praznik zaljubljencev. Kaj je ljubezen, se ve. Od 'ga hočeš' do konkretnega na zadnjem sedežu mojega avta
Za tiste, ki verjamejo v romantiko, obstaja kup priročnikov kako v deset, petnajst ali dvajset potezah iz Valetinovega narediti nepozaben dan ljubezni. Začne se recimo v kadi in s kopanjem v dvoje od dišečih svečah in kristalih soli, konča pa v postelji posuti s cvetnimi lističi. Nekje v sredini pride večerja, kjer romantiki predlagajo panirane žabe. Žabe se pusti 24 ur v marinadi iz belega vina, lovorjevega lista in rožmarina, vzame ven, povalja v moki in praži dokler ne porumenijo. Servira se tople z belim vinom.
Pripis: po praženju se jih ne splača poljubiti. Četudi bi se kaka spremenila v princa, bi bil ali pijan ali pa zažgan.
Vedrana Seksan
www.bhdani.com
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050207143215838
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
