Težko sem zlogovala besede,
ki sem se jih učila izgovarjati
z dejanji, ki pomenijo tihoto
in ne potrebujejo odvečnih glasov.
Papir je lahko ovekovečen z zlogi,
ki pomenijo znamenja
domišljave igre duha
z zagoni preroške vzvišenosti
o pomenih, o katerih bi lahko
pisali široke razprave in knjige.
Pomembnejša od besed
je tista mnogoterost,
tista drobna lučka srca,
ki te hoče na nekaj spomniti,
ko si drzneš govoriti
o blaginji reda tvojih besed,
da besede niso dejanja,
ki pripadajo tebi.
Le pišeš jih kot neskončno možnost
spolnitve duha, plavajočega v čas,
ki okuša užitke prihajajočega
zvenenja besed iz tvoje modrosti,
a besede se morajo naučiti živeti
in umreti v dejanjih.
Ta pomenijo nesmrtnost v vezenini časa,
ki ne binglja le iz kljuna tvojega jezika,
ki mu manjkajo še resnična dejanja.
