Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20041204233324744

Kaj skrivajo globine vesolja? četrtek, 16. december 2004 @ 06:33 CET Uporabnik: Radovedni IMA VESOLJE SVOJ ZAČETEK IN KONEC ALI O USODI PESNIŠTVA NAŠE DRAGE TATJANE ? (1.del) Nekoč me je moja draga prijateljica Tatjana prosila, naj poskusim napovedati "kaj se bo s planetom Zemlja zgodilo nekoč............ v daljnji prihodnosti, čez milijone let, recimo. Ali nas bo pogoltnila črna luknja in bomo dosegli veliko, neizmerno težnost? Zanima me kaj bo tedaj z mojim pesništvom!" Težko je odgovoriti na tako "oddaljena" vprašanja draga Tatjana, morda pa boš lažje razmišljala ob mojih prispevkih o skrivnostnih globinah vesolja in razvoju človekovih predstav o njem. Zakaj obstoja in zakaj je vesolje takšno kot je? Ali ima svojo usodo? Kaj se resnično dogaja v teh za um težko dojemljivih globinah? Kako je nastajalo vesolje, kako je nastajala in nastala Zemlja? Ali obstojajo meje človekovemu spoznavanju? Kam nas vodi pot prihodnosti? Ali se bomo res stisnili v majhno gmoto, v kateri sta energija in čas neskončna, ali bo uspel človek obvladati sile vesolja in kot civilizacija živeti večno? Ali je res mogoče, da se bo čas nekega lepega dne ustavil ali celo začel teči nazaj? Ali res obstojajo črne luknje in kakšne so videti? Zakaj pomnimo preteklost in ne bodočnost? Kakšne skrivnosti se odkrivajo z raziskovanjem vesoljnih modrih globin? Mnogo je vprašanj in ljudje se trudijo nanje odgovoriti vsak na svoj način, na vse mogoče načine poskušajo "odkriti" svojo prihodnost, svojo usodo. Tako kot ti in jaz draga Tatjana. Zvečer se iz ugasle dnevne svetlobe počasi prižigajo zvezde. Lepo, na videz nepremično nočno nebo, kot posuto s svetlečimi diamanti, pušča v človekovi zavesti močan vtis o nespremenljivosti Vesolja. Pod vedrim nebesnim svodom lahko z golim očesom preštejemo okoli 3000 zvezd. To pa je le mikroskopski del giganta, ki se skriva v ozadju. Če je noč res lepa in nebo sprano in čisto bez mesečine, lahko po vsej verjetnosti najdemo na njemu najsvetlejša telesa: planete - Venero, Mars, Jupiter in Saturn. Vidimo tudi številne druge zvezde, ki so podobne našemu Soncu, vendar so na nedojemljivi oddaljenosti. Zaradi te oddaljenosti se nam zdijo zvezde nepremične, vendar ni temu povsem tako. Nekatere od teh "nepremičnih" zvezd se gibljejo s hitrostjo nekaj 100 kilometrov v sekundi in lahko v teku leta preletijo razdalje tudi do 10 miljard kilometrov, kar pa je še vedno 1000x krajša razdalja kot do prvih zvezd, ki jih vidimo z Zemlje. Čeprav se nam mogoče zdi hitrost zvezd velika, pa se njihov položaj menja zelo počasi, celo tako počasi, da njihovega gibanja največkrat ni mogoče zaznati niti z najpotrpežljivejšim opazovanjem. Pogled v skrivnostne globine nočnega neba in vse zvezde, ki jih vidimo, pa ne daje realne slike o celotnem vesolju. Človekova percepcija je omejena, zvezde na nebu pa vidimo takšne, kot so bile pred mnogimi leti. Porajajo se številna vprašanja in odgovori o silah, ki uravnavajo "nepremičnost" in držijo velikanske mase v nekem redu. Kozmos (vesolje) so stari Grki uporabljali za označevanje reda, urejenosti, lepote. In res, kako lepo je strmeti v nepremično kroglasto kupolo, polno neznane urejenosti in nedorečene lepote. Domišljija človeka je neskončna in možnih interpretacij bodočnosti in usode človeške civilizacije je vedno več. Človek je bil vedno radoveden. Zanimalo ga je, kakšna je bila usoda prednikov in kakšna bo njegova usoda. To je verjetno najstarejša človekova želja. Želja za spoznanjem, želja odkriti kdo je in kaj bo z njim. V različnih obdobjih človeške zgodovine se je velikokrat menjal način razumevanja in tolmačenja Vesolja. Vsako obdobje zgodovine je imelo svojo sliko. Spoznanja pa so bila v veliki meri odvisna od razvitosti civilizacije ali morda njene nerazvitosti. Če se spomnimo tolmačenj Zemlje kot ravne plošče, ki pluje po vodi, si je težko zamisliti hipotezo o Velikem poku in verjetno še težje, kaj se bo v prihodnosti res dogajalo in kakšnim dogodkom bo priča človeška civilizacija, naši otroci in prihodnji rodovi. Naše "današnje" astronomsko tolmačenje nastanka in usode Vesolja, je zasnovano na Einsteinovi splošni teoriji relativnosti in kvatni mehaniki, ogrodje različnih razmišljanj in rešitev pa tvorijo Friedmanove predpostavke o homogenosti in izotropnosti vesolja in njegovi trije možni modeli bodočega dogajanja. Porajajo pa se še nekatere druge teorije. Vse je relativno, tudi naše predstave se lahko spremenijo v trenutku z novimi spoznanji. Dejstvo pa je, da je človek počasi razvijal primerna orodja, kot tudi v vseh drugih njegovih dejavnostih in si tako olajševal življenje ter potešil svojo radovednost in bogatil svojo zakladnico znanja. Razvili so se in se še razvijajo vse primernejši inštrumenti in metode teoretična razmišljanja ter matematičnega dokazovanja. Za natančno odkrivanje zakonitosti skrivnostnih pojavov Vesolja, je moral človek podrobno opazovati, raziskovati in razmišljati tako o nastanku Zemlje, osončja kot tudi vesolja, saj je vse skupaj povezano in prepleteno, eno v drugem. Vendar pa se je srečeval in se bo še, s številnimi problemi, ki mu onemogočajo pridobiti ustrezne informacije. Kozmični objekti se nahajajo na ogromnih oddaljenostih, človekova zavest je omejena s čutili, ki sprejemajo dražljaje le v določenem območju, tehnologija je še nerazvita za daljša in hitra potovanja. Zato zaenkrat vesolje ni mogoče proučevati neposredno. Zadovoljiti se je potrebno z meteoriti, ki padajo na tla, analizo kozmičnih sevanj in morda v zadnjih desetletjih z vzorci Meseca in direktnimi posnetki planetov in njihovih satelitov, ki prispejo v raziskovalne laboratorije. Orodje pa predstavljajo tudi skupni gradniki materije in energije, ki sestavljajo tako človeka, Zemljo, Sonce kot planete in zvezde. Tudi spoznanja o atomih in njihovi strukturi pomagajo razvozlati marsikatero skrivnost Vesolja. Enako oddaljeni od atomov in zvezd, človeštvo širi svoja spoznanja, raziskovalne vidike in razmišljanja. Tako poskuša razumeti in zajeti vse tisto, kar je tako neskončno majhno in tisto, kar je tako nedojemljivo veliko. V iskanju svoje usode in usode Vesolja, se rojevajo različne teorije, vere, miti in legende. Govorimo o Velike poku, govorimo o Friedmanovih modelih vesolja, govorimo o hitrosti gravitacije, govorimo o Bogu in odsotnosti Boga, govorimo o Stvarnikih... Vedno pa pridemo do nepričakovanega zaključka - VESOLJE brez meja, brez začetka in konca v času.... Komentarji (4) www.pozitivke.net