Predsednik republike Janez Drnovšek je popoldne v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Na področju kulture je z zlatim redom za zasluge odlikoval Rudija Omoto kot pionirja slovenskega zvočnega filma za življenjsko delo in prispevek k slovenski kulturi, Žarka Petana za življenjski opus, dolgoletno delo v slovenski kulturi in prispevek k njenemu mednarodnemu ugledu ter akademika Lojzeta Lebiča za življenjsko delo in zasluge v slovenski glasbeni kulturi ter pri njenem mednarodnem uveljavljanju. Z redom za zasluge pa je odlikoval Lojzko Bratuž za zasluge pri uveljavljanju, razvijanju in širjenju slovenske kulture in jezika v Italiji ter znanstveno-strokovno delo, Ivana Virnika za zasluge, pomembne za slovensko kulturo, slovenstvo in ohranjanje narodne zavesti med koroškimi Slovenci ter Evgena Bavčarja za ustvarjalno delo, prispevek k slovenski kulturi, njenemu mednarodnemu uveljavljanju in prepoznavanju, posebne dosežke v umetniškem fotografskem izražanju ter za dejanja v dobro pomoči potrebnih.
Rudi Omota, pionir zvočnega filma, inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo je izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij na Slovenskem. Izdelal je napravo za hkratno snemanje slike in zvoka na filmski trak, napravo za ločen optični zapis zvoka, zvočno montažno mizo s projekcijo slike na ekran in reprodukcijo zvoka na slušalke. Z njegovimi napravami so v podjetju Emona film snovali podlago za slovenski zvočni film. Kot tonski mojster je sodeloval pri prvem slovenskem zvočnem celovečercu Na svoji zemlji. Pionirske korake je delal tudi na radijskem področju. Med njegovimi filmskimi in tonskimi posnetki je legendarna kukavica. Izjemno dokumentarno vrednost ima tudi njegov posnetek zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta. Zaslužen je za ohranitev neprecenljivih zgodovinskih dokumentov za razvoj slovenskega zvočnega filma.
Žarko Petan, gledališki režiser, satirik, dramatik in pripovednik je delal kot časnikar, svobodni umetnik, režiser, ravnatelj SNG Drama, generalni direktor RTV Slovenija. Bil je med soustanovitelji enega izmed prvih povojnih eksperimentalnih gledališč pri nas - Odra 57. Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, največ v Drami in v Mestnem gledališču ljubljanskem ter v mnogih tujih gledališčih. Z obsežnim in raznolikim režiserskim opusom se je trajno zapisal v slovensko gledališko zgodovino. Doma in na tujem je znan kot pisec satiričnih aforizmov, ki jih je objavljal v številnih časnikih in revijah ter zbral v več zbirkah, ki so izhajale tudi v prevodih. Pisal je tudi filmske in televizijske scenarije, eseje o gledališču in pesmi. Zelo značilna je njegova satirična in pripovedna proza, ki je praviloma avtobiografska in dokumentarna, pomembna zlasti v pričevanjskem smislu, oblikovalno pa največkrat zaznamovana z grotesknimi sestavinami. Žarko Petan je svojo umetniško ustvarjalnost predstavljal v knjigah, gledališču, na radiu in televiziji in v filmu, ter tako dal osebni pečat slovenski kulturi in njenemu mednarodnemu ugledu.
Skladatelj akademik Lojze Lebič je v vrhu slovenske glasbene ustvarjalnosti in tudi eno osrednjih skladateljskih imen v evropskem glasbenem svetu. Komponira za vse vrste zasedb, tako vokalne kot instrumentalne, solistične skladbe, samospeve, zbore, scensko glasbo in drugo. Med njegovimi deli izstopajo: Požgana trava, Novembrske pesmi, Fauvel'86, glasba o času Ajdna, Miti in apokrifi, Korant, Nicina, Simfonija z orglami Queensland Music, Cantico I in Cantico II ter druge. Glasbena dela akademika Lojzeta Lebiča so bila izvajana na številnih festivalih. Poleg domačih umetnikov so jih uvrstili v svoje sporede mnogi tuji izvajalci, v katalogih pa jih imajo tudi pomembne založniške hiše. Poleg pedagoškega dela in bogatega skladateljskega opusa je ustvaril tudi mnogo odličnih besedil v knjižnih delih, znanstvenih in strokovnih sestavkih, člankih in pogovorih, radijskih in televizijskih oddajah.
Lojzka Bratuž, literarna in kulturna zgodovinarka, deluje v občutljivem in izjemno pomembnem narodnostno izpostavljenem zamejskem prostoru. Z veliko znanstveno vnemo je odkrivala še neodkrite kulturne in jezikovne dragocenosti, v katerih se zrcali lepota slovenskega jezika in moč njegove izraznosti. Svoja spoznanja je prepričljivo predstavljala v slovenskem in italijanskem kulturnem in znanstvenem prostoru in s tem gradila potrebno, a mnogokrat težko dosegljivo sožitje dveh različnih svetov. Od leta 1975 pa do upokojitve je na fakulteti za tuje jezike videmske univerze predavala slovensko književnost. Vidno mesto zavzemajo njene študije o slovenskih pesnikih in pripovednikih druge polovice 19. stoletja. Analizirala je različne goriške literate ter pripravila učbenik za višje in srednje šole od realizma do moderne. Profesorica Lojzka Bratuž je ena vidnih kulturnih ustvarjalk zamejskega prostora na Goriškem, njena dela pa imajo širši pomen za kulturno ustvarjalnost celotnega slovenskega naroda.
Ivan Virnik, sooblikovalec slovenskega radijskega sporeda Avstrijske radiotelevizije koroškega deželnega studia v Celovcu, je v spominskih zapisih o pomembnih osebnostih iz starejše in novejše slovenske zgodovine predstavil edinstveno galerijo velikih zaslužnih Slovencev in dogodkov, ki so pomembno oblikovali duhovno, narodno in kulturno zgodovino. Njegova zavzetost temelji na želji, da bi se bogata preteklost ohranila novim rodovom, da bi se sedanjost in prihodnost oplajali s časi in ljudmi, na katere smo Slovenci lahko ponosni. Z avtorskim delom pri oblikovanju slovenskih radijskih sporedov koroškega deželnega studia v Celovcu, v okviru Avstrijske Radiotelevizije, ima zasluge za ohranjanje slovenstva, širšo promocijo slovenske kulture in krepitev vezi med državama.
Dr. Evgen Bavčar, pisatelj, filozof in zgodovinar, je že vrsto let višji znanstveni sodelavec Nacionalnega centra za znanstvene raziskave v Parizu. Velja za vsestranskega spremljevalca, raziskovalca in promotorja sodobne evropske umetnosti in duhovnosti, s posebnim poudarkom na slovenski umetniški tvornosti. Za več desetletij predstavlja najboljše slovenske umetnike v tujini, s svojim delom pa umetnike Evrope povezuje v nadnacionalno skupnost. V različnih francoskih, avstrijskih in italijanskih revijah je objavil vrsto študij o slovenski zamejski kulturi. Je gostujoči profesor za področje estetike na številnih tujih univerzah. Fotografske razstave je imel skoraj v vseh evropskih državah, pa tudi na Japonskem, v Braziliji, Mehiki, Kostariki, Argentini itd. Izdal je več avtorskih knjig v francoščini, nemščini, španščini, portugalščini in seveda slovenščini. To so le nekateri bistveni poudarki iz bogate ustvarjalnosti dr. Evgena Bavčarja, ki pa nedvomno dokazujejo, da je svojo domovino uspešno predstavil v evropskem in širšem prostoru, piše v obrazložitvah odlikovanj.
