Pri založbi Mladinska knjiga je izšlo delo, ki po zagotavljanju direktorja programa založništva enciklopedij in leksikonov Tineta Logarja med bralce pride le vsakih nekaj desetletij. Razloge, ki knjigo spreminjajo v rariteto, sta na današnji novinarski konferenci predstavila glavni urednik Slovenskega etnološkega leksikona Angelos Baš in urednik Martin Ivanič. "Takšne knjige nimajo niti vsi veliki narodi," je dejal Logar, ki je še poudaril, da smo Slovenci edini tako majhen narod s tako veliko knjigo.
Slovenski etnološki leksikon je po večdesetletnih pripravah končno prišel med bralce. Kot je opozoril Baš, je prve pobude zanj davnega leta 1947 dal Niko Kuret in miniti je moralo kar 40 let, da je vodstvo projekta prevzel Inštitut za slovensko narodopisje na SAZU. Pri dolgotrajnem sestavljanju slovarja so pod okriljem omenjenega inštituta, oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in Etnografskega muzeja Slovenije sodelovali vsi najvidnejši domači strokovnjaki. Več kot 6000 gesel je napisalo več kot 110 piscev, skoraj 800-stranski leksikon pa vsebuje tudi približno 1030 fotografij, ki besedil ne krasijo, ampak dopolnjujejo.
Slovenski etnološki leksikon je izrednega pomena za ohranjanje nacionalnega spomina, "kako smo živeli ter kakšne navade in običaje smo gojili in jih še gojimo," je še dejal Logar. Ivanič je k temu dodal, da je leksikon primerno čtivo tudi za mlajše bralce, ki pogosto o tujih deželah vedo več kot o Sloveniji.
Slovenski etnološki leksikon ne vsebuje le gesel, ki nemara asociativno spominjajo na to vrsto znanosti, kot so avba, greblja ali komatni glavnik, pač pa izrisujejo celotno podobo slovenske identitete, ki jo oblikujejo tudi gesla new age, obrekovanje, ples v maskah, rudarski dopust, pijančevanje ali navsezadnje geslo - vampir.
Uredniki leksikona, "ki kar kliče po dopolnjeni izdaji", že premišljujejo, da bi knjigi zagotovili "odvod", povzetek, ki bi služil tudi tujim bralcem in bi poskrbel za "legitimizacijo" Slovencev v "naši novi skupnosti".
