Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk (MŽ), ki ga organizira Društvo za promocijo žensk v kulturi, oktobra praznuje deseto obletnico. Obletnice so ponavadi priložnost za bilanco, je na današnji novinarski konferenci dejala predsednica društva Zoja Skušek: ženske so v desetih festivalskih letih ob številnih spremljevalnih "podarile" kar 231 "glavnih" dogodkov. Povračilno darilo po mnenju Skuškove ni vzpodbudno: ženske imajo vse slabše socialno in zdravstveno varstvo, podaljšano delovno dobo, povrh vsega pa naj bi se kmalu ukinil tudi status kulturne delavke, po mnenju nekaterih zgolj še "relikt socializma". Tudi predvolilna TV spota pričata, da je festival MŽ vsekakor potreben, meni predsednica. V enem je ženska noseča lepotica, odeta v belo, v drugem pa se je znašla v triadi mati-oče-dom. Na desetem festivalu MŽ, ki bo v prestolnici pod sloganom Tranzicija za nami - dobrodošli v prihodnosti? potekal med 1. in 7. oktobrom, bo približno 40 umetnic iz 15 držav dokazovalo, da se njihova vloga v družbi ne začne in konča z vlogo matere in žene.
Skuškova je v svojih uvodnih besedah podala statistične podatke, iz katerih je razvidno, da so odstotni deleži ustvarjalk na področju kulture zaskrbljujoči: ženske v zahodni Evropi predstavljajo 23 odstotkov med gledališkimi in 20 odstotkov med filmskimi režiserji. Le 25 odstotkov je žensk med direktorji muzejev, 15 odstotkov med medijskimi producenti oziroma glavnimi in odgovornimi uredniki, zgolj en odstotek pa zasedejo na dirigentskem položaju.
Obstoj festivala je zato nujen, s čimer se strinja tudi direktor Cankarjevega doma (CD) Mitja Rotovnik. CD je dolgoletni koproducent Mesta žensk in namerava po zagotovilih Rotovnika tudi ostati. Še naprej bo umetnicam nudil dvorane, v katere naj bi v času festivala prišlo, tako Rotovnik, čimveč moških.
V nadaljevanju novinarske konference je ena od programskih selektoric festivala Bettina Knaup - druga je Sabina Potočki - predstavila osnovne smernice letošnjega festivala na temo Tranzicija za nami - dobrodošli v prihodnosti?. Deseta edicija festivala se bo vsebinsko ob tradicionalnih vejah umetnosti osredotočala na žanrsko zmuzljive umetniške prakse novih tehnologij in transpolnih artikulacij, teoretski del pa bo tokrat namenjen vprašanjem o strategijah kulturne produkcije - še posebej v okviru Mesta žensk -, o katerih bodo spregovorile producentke, umetnice in kustosinje. Zaradi previsokega števila dogodkov se je Knaupova v predstavitvi omejila le na festivalske viške.
Kar nekaj pomembnih dogodkov bo na vrsti že v predfestivalskem programu, ki se s performansom Mare Verne, razstavo Alicje Žebrowske in znanstveno-fantastičnim (ZF) filmom Hansa Scheirla Dandy Dust na več prizoriščih začne že danes.
V skladu z motom festivala, ki ponuja tako razmislek o minulem, kot zdajšnjem in prihodnjem delovanju - je tudi otvoritveni dogodek. Teoretičarka Nirmal Puwar bo imela v petek, 1. oktobra, ob 19.30 v Kinodvoru predavanje z naslovom Napadalci iz vesolja (Space Invaders), v katerem se loteva "prihoda" žensk in rasnih manjšin v prostore, iz katerih so bile zgodovinsko ali konceptualno izključene. Predavanju bosta sledila projekcija ZF filmov in druženje.
Knauppova je opozorila na ciklus avstrijskega filma, ki ga zadnje čase vse bolj določajo tudi režiserke, na glasbeni performans skladateljice, performarke in umetnice zvoka Pamele Z iz San Francica, kabaret Hasije Borič, navdihnjen pri člankih splitskega časopisa Feral Tribune, nadalje na gledališko predstavo Line Saneh in Rabih Mroue z naslovom Biokrafija, v kateri je ospredju "intervju po smrti", in nenazadnje na vse bolj uveljavljeno newyorško feministično punk zasedbo Le Tigre. V Ljubljano v okviru Mesta žensk prihaja tudi pevska Mitsoura, ki v svojih izvajanjih romsko tradicionalno glasbo prepleta s prvinami elektronike in videa.
V okviru festivala bodo predstavili tudi slovenski prevod obsežne knjige Gisele Bock Ženske v evropski zgodovini od srednjega veka do danes. Spored letošnjega festivalskega programa z opisi dogodkov je na voljo na spletni strani http://www.cityofwomen-a.si/.Bettina Knaup je ob sklepu novinarske konference orisala še finančno stanje festivala: letošnji proračun znaša 22,4 milijona tolarjev. Za razliko od oddelka za kulturo ljubljanske občine se ministrstvo za kulturo po mnenju organizatorjev ni primerno finančno odzvalo, festivalu pa so bili bolj naklonjeni številni sponzorji in še posebej mednarodne fundacije.
