Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040824194432376




Vojna za vodo 2. nadaljevanje

sobota, 28. avgust 2004 @ 07:00 CEST

Uporabnik: Ales

Problema protiustavnosti Zakona o vodah se očitno ne upa lotiti nobena politična stranka, ki ga je ‘skuhala’, zato o vodi in problematiki lastninjenja vode, sploh pred volitvami, uradna politika molči . In čeprav se jasno zavedajo nejasnosti te teme, saj slišijo obrezpravljeno ljudstvo 'godrnjati', tudi mediji vsi molčijo.


Zakaj?

Danes sta v Sloveniji dejansko le dve stranki. Delodajalci/delojemalci. Vlada, skupaj z ekonomsko elito, versus ljudstvo. In arogantni in ignorantni oblastniki v Sloveniji, mnenja ljudstva očitno ne upoštevajo. Niti ne upoštevajo več osnovnih potreb ljudstva.


In mediji se vzdržujejo vsake kritike nečlovečnosti oblasti?

Zakaj?

Sedanja pozicija-opozicija je le farsa za narod. Oboji ljudstvo vidijo le kot izplen in nas le kradejo in to s čim večjo žlico. To vidi in na svoji koži čuti vse bolj revna in poniževana večina, ki z mimimalno plačo komaj še ‘lovi’ človeka dostojno življenje. In čeprav se prepad med revnimi in bogatimi povečuje, nihče v vrhu ne reče in ne prizna, da ima, v primerjavi z minimalno plačo ‘delojemalca’, preveliko plačo in preveč privilegijev. In nihče se ne pritoži, da v demokraciji žulji ljudstva niso in ne morejo biti izplen vlade, kot vlada danes imenuje, kar je bil nekoč proračun.

In nikogar od v javnosti slišnih ne slišim kričati in razlagati ljudstvu, da se ljudstvu Slovenije dogaja krivica, da je kradeno in obrezpravljeno, čeprav sodstvo nobene sodbe velike kraje ne izpelje do konca.

V ljudstvu do oblastnikov zato ni več zaupanja. Niti ne zaupajo medijem.

Zato je vse manj volilcev. In vse večja je množica ‘žejnih prepeljanih preko vode’ - ‘izbrisanih’ > neopredeljenih.

Slovenski poslanci so bili Zakon o vodah sprejeli, pa čeprav je vsem vsaj malo pravno izobraženim jasno, da zakon lokalno ljudstvo postavlja v brezpraven položaj, koncesionarje lokalne vode pa v vsemogočne despote. Navkljub ustavni pravici enakosti pred zakonom, pravici do osebnega dostojanstva in pravici do osebne in socialne varnosti?



S takim nehumanim odnosom do ljudstva in protiustavnim delovanjem, oblast sama ustvarja nezadovoljno, jezno in neopredeljeno ljudstvo. Torej sebi ‘koplje jamo’, saj ustvarja vzdušje nezaupanja in s tem 'prazen prostor', ki neizbežno pogojuje nastanek novega, civilnega, humanejšega gibanja, mimo pozicije in opozicije.

To se trenutno dogaja tudi npr. v Nemčiji. http://www.wsws.org/articles/2004/aug2004/chav-a17.shtml


Informacija:
Čeprav vlada trdi, da lastninjenje vode ni problem in da je z Zakonom o vodah vse ‘cool’, je lastninjenje vode postal globalni problem in je trenutno največja katastrofa Slovenije, katere posledic se večina ljudi sploh ne zaveda. A ko bodo koncesionarji vode v Sloveniji postale ameriške in/ali naše korporacije, bo šlo vse po njihovih - 'kavbojskih' zakonih. Niti po državnih, niti po lokalnih zakonih, temveč po ‘korporacijskem pravu’.

In korporacija je le ‘stroj za delanje profita’ oziroma izžemanje človeške energije. Korporacije po človeškem dostojanstvu pljuvajo in človeško življenje jim je vredno toliko, kolikor je vreden ‘izcedek’ človeka.


Lahko si logiko korporacij pogledaš na
http://www.southendpress.org/books/cocha.shtml

http://www.queensu.ca/msp/pages/Conferences/Services/Olivera.htm

in vidiš, kam privede lastninjenje vode in kakšne so posledice okrutne konsesionarske moči nad lokalno vodo oziroma kaj dopušča in kam ‘pelje’ Zakon o vodah RS. Zamisli se, kakšna revolucija se mora dogoditi, da voda (spet) preneha biti ‘stvar vlade’ oziroma ‘dobrobit koncesionarjev’ ter (spet) postane skupno dobro – brezplačno dostopno vsem.

Zato moramo nujno preprečiti možnost, da do tega v Sloveniji sploh pride.

Ali pa bomo kar čakali na bolje, (o)stali žejni in se še naprej delali, da se v Sloveniji nič ne dogaja?

Hvala za pozornost
miha jensterle


Dragi prijatelji!

10. avgusta se je iztekel rok za oddajo vlog za pridobitev vodne pravice oz. vodnega dovoljenja. Pridobitev vodne pravice je po Zakonu o vodah obvezna za vse, ki se napajajo iz lastnih vodnih virov (vodnjakov, potokov, lastnih vodovodov ...) in ne iz javnega vodovodnega omrežja.

Kdor takšne vloge ni oddal, je od 10. avgusta dalje v prekršku.

Zagrožena kazen je od 30.000 - 50.000 SIT in v skrajnem primeru prepoved uporabe vode.

To pa je povsem protiustavno. Zato se na vas obračamo s sledečima prosnjama:


1. Nekateri, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja na področju voda, smo pripravili pobudo za presojo ustavnosti Zakona o vodah, ki jo bomo v sredo, 25.8. 2004 poslali na Ustavno sodišče. Zato pozivamo vse, ki jih zakon neposredno prizadeva, ki se torej napajajo iz lastnih vodnih virov in niso zaprosili za vodno pravico (kar je tudi pravilno, saj jim voda pripada že na podlagi ustave), na cmense@volja.net posljejo svoje podatke, ki zajemajo: Ime in priimek ter stalno ali zacasno prebivališče. Zelo pomembno je, da pri pobudi sodeluje čim več ljudi, ki se dejansko napajajo iz lastnih vodnih virov (imajo torej pravni interes), saj število pobudnikov povečuje težo pobudi.

2. Vsi, ki bodo pripravljeni sodelovati kot neposredno prizadeti ali kot podporniki, se bodo morali na pobudo tudi podpisati. Zato predlagam podpisovanje pobude predvidoma v torek (24. 8.) ali sredo (25. 8.). Lokacija (Ljubljana) in ura srečanja bosta vsem, ki se prijavljate po mejlih, pravočasno sporočena preko mailov, a tudi na spletni strani. Fino bi bilo, da bi prišlo čim več pobudnikov na skupno podpisovanje, tako da se vloži skupna pobuda. Za vse, ki pa v Ljubljano ne bodo mogli priti na podpis pobude, pa bo le ta izobešena na internetni strani tako, da si jo bodo lahko le sprintali, vnesli le še svoje podatke (ime in piimek ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča), se podpisali in jo po pošti poslali individualno. Tako bo tudi tistim, ki v Ljubljano ne bodo mogli priti, omogočeno sodelovati v pobudi.

3. Spodaj je usnutek ustavne pobude. Pokažite jo ljudem, starim staršem na deželi, prijateljem s podeželja, za katere veste, da nimajo pojma o vojni za vodo, da se napajajo iz lastnih vodnih virov in niso oddali vloge za pridobitev vodne pravice. Vprašajte jih za sodelovanje.

4. Ustavna pobuda bo uspela, če bo sodišče priznalo pravni interes pobudnikov. To pomeni, da morajo biti razlogi za pobudo oprti na neposredno kršenje pravic, ki so zagotovljene z ustavo. V pobudi smo kršenje pravic tudi dokazali, vendar Ustavno sodišče pogosto ne reagira, dokler do kršitve pravice ne pride tudi dejansko. Ker nihče od pobudnikov še ni bil kaznovan, lahko sodišče odloči, da pravni interes pobudnikov ni zadostno izkazan. Pobuda zato lahko v tej obliki pade. ZATO je zelo pomembno, da vsi pozorno spremljamo dogajanje in OPOZORIMO ljudi, ki jih poznamo, da nam sporočijo vsak obisk inspektorjev in vsako kazen, ki jo bodo le-ti v naslednjih mesecih začeli izrekati, Še posebej prepoved uporabe vode. A do zaprtja vode je najbrž še dolga pot, saj ima država mehanizme, ki ‘smrtno obsodbo’ zavlečejo, npr. rubež za rubežem. A takoj, ko bo izrečena prva kazen, bomo dopolnili ustavno pobudo, saj sodišče ne bo moglo več reči, da pravnega interesa ni. Ključno je torej, da za katerikoli ukrep inšpektorjev izvemo TAKOJ, da lahko ustrezno ukrepamo. Kazni na vsak način ljudje ne smejo plačati, ampak se je potrebno v pritožbenem roku (v 8 dneh od izdaje odločbe) pritožiti in dopolniti ustavno pobudo. In to imamo pripravljeno. Le tako bomo lahko ustavili lastninjenje vode, kisika, svetlobe, teme….

Lep dan,

Janez Aljančič


Pobuda in zahteva
za začasno zadržanje izvajanja izpodbijanih določb Zakona o vodah

Izpodbijamo 1. odst. 117. člena v povezavi s 1. odst. 123. člena, 1. toč. 1. odst. 125. člena, 2. odst. 132. člena, 134. členom, 1. toč. 1. odst. 175. člena in 4. – 6. odst. 181. člena. Zakona o vodah ZV-1

Zakon o vodah določa, da je za oskrbo lastnega gospodinjstva s pitno vodo na območju, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, treba pridobiti vodno pravico. Vodna pravica oz. vodno dovoljenje pa se po zakonu pridobi proti plačilu. Država si je s tem dodelila izključno pravico razpolaganja z vodo in si vodo prilastila.

Po našem mnenju si vode ne more in ne sme prilastiti nihče, saj je voda tisto javno dobro, brez katerega sleherni prebivalec Zemlje ne more preživeti. Odvzeti pravico do uporabe vode, zato pomeni za vsakogar odvzeti pravico do življenja. Mnogi med pobudniki ustavne presoje zakona se napajamo iz lastnih vodnih virov in lastnega vodnega omrežja, v katerega izgradnjo Republika Slovenija ni vložila nikakršnih sredstev. Sedaj pa nas je država zakonsko prisilila, da moramo za svoje vodne vire pridobiti vodno pravico in to proti plačilu. V nasprotnem primeru nam grozijo visoke kazni, in kar je najhuje - prepoved uporabe vode. Po tej logiki bi torej veljalo, da tisti, ki nima dovolj denarja za plačilo vodne pravice, nima pravice do življenja. S takšnim ravnanjem države se preprosto ne moremo strinjati. Uporabe vode za osebne namene, država preprosto ne more zaračunati.

Pobudniki zato ne bomo vložili vlog za pridobitev vodne pravice za oskrbo lastnega gospodinjstva s pitno vodo, kot to predpisuje zakon, saj nam po našem mnenju le-ta pripada že na podlagi ustave (pravica do življenja). Ker bomo s tem kršili zakon, nam grozi prepoved njene nadaljne uporabe, kar pomeni, da bo ob takšni sankciji neposredno ogroženo naše življenje. Mnogi možnosti priklopa na javno vodovodno omrežje namreč nimamo, lastnih vodnih virov pa ne bomo smeli več uporabljati.

Navedba določb Ustave, ki naj bi bile kršene z izpodbijanim zakonom ali navedba določb Ustave oziroma zakonov, ki naj bi bile kršene z izpodbijanim podzakonskim predpisom oziroma predpisom lokalne skupnosti:

2. člen (Slovenija je pravna in socialna država), 14. člen (enakost pred zakonom), 17. člen (nedotakljivost človekovega življenja), 34. člen (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti).

Navedba razlogov, zaradi katerih naj bi bil izpodbijani predpis v neskladju z Ustavo ali zakonom:

Iz 2. člena Ustave (Slovenije je pravna in socialna država) izhaja vrsta nepisanih ustavnih načel, ki so se oblikovala skozi prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Mednje sodi tudi načelo o prepovedi čezmernega posega države oz. načelo sorazmernosti. Zakon o vodah, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči močno krši omenjeno načelo. Zakon namreč določa, da je voda, kljub temu, da je javno dobro, plačljiva. Država si je torej legalno prilastila javno dobro in vodo razglasila za prodajni produkt oziroma dobrino, s katero edino ona lahko razpolaga. Povsem jasno je, da je v času, ko svet pestijo raznorazne ekološke katastrofe in vse večje pomanjkanje pitne vode, potrebna celovita in celostna ureditev razpolaganja s pitno vodo. Vendar to še vedno ni podlaga, ki bi državi dala pravico, da si vodo prilasti in njeno uporabo prične zaračunavati.

Država (vlada) je dolžna skrbeti za čistost slovenskih voda in povsem dopustno in logično je, da s koncesijami omeji in določi pogoje uporabe in porabe vode v pridobitniške namene, gospodarskim subjektom, ki s pomočjo vode ustvarjajo dodano vrednost in dobiček. Zaračunavanje vode fizičnim osebam, ki vodo potrebujejo za lastno oskrbo s pitno vodo (za življenje), pa je povsem brez vsakega legitimnega cilja.

Zato vlada sme določiti le omejitve porabe vode v primeru pomanjkanja, sme zaračunati opravljeno storitev transporta vode od izvira do porabnika preko javnega komunalnega omrežja, ne sme pa ne država ne koncesionar (privatnik ali multinacionalka), na katerega vlada preloži dolžnost upravljanja z vodo, računati ali omejiti vode za osebno rabo (niti mimoidočemu popotniku, niti tistim, ki so priključeni na javno vodovodno omrežje in še manj tistim, ki se oskrbujejo iz lastnih vodnih virov).

Takšna intervencija države ne zasleduje legitimnega cilja države po zaščiti vodnih virov in vodnega ozemlja, niti ne ščiti svojega ljudstva, temveč ustvarja monopolni položaj države (koncesionarjev) nad vso vodo na slovenskem ozemlju. Plačilo dovoljenja za uporabo vode za osebno rabo je zato nov prikriti davek, s katerim bo država polnila svoj proračun in krpala proračunski primanjkljaj, kar je v nasprotju z načelom demokratične države..

Pri vsem tem zakon posega v pravico enakosti pred zakonom (14.člen URS), saj obvezno pridobitev vodnega dovoljenja nalaga le fizičnim osebam, ki imajo lastne vodne vire, medtem ko tisti, ki so priključeni na javni vodovod takšnega dovoljenja ne potrebujejo. Kjub temu, da država v zasebna vodna zajetja ni vložila nikakršnih sredstev od njihovih lastnikov sedaj zahteva, da si pridobijo koncesijo za uporabo vode iz lastnega omrežja. Prebivalci, ki se napajajo iz lastnih vodnih virov so zato zakonsko diskriminirani, saj morajo za uporabo vode plačati vodno pravico, medtem ko porabniki priključeni na vodno omrežje plačujejo le uslugo dobave vode.

Sankcije, ki jih določa Zakon o vodah v primeru kršitve, pomenijo med drugim tudi preprečitev njene uporabe (1.toč. 1.odst. 175. člen). Če upoštevamo dejstvo, da so predvsem odmaknjeni in hriboviti zaselki, ki so pogosto težko dostopni in ljudje stari in revni, odvisni samo od svojih zalog pitne vode, lahko kaj hitro pridemo do zaključka, da je posredna posledica takšnega prekrška izvensodna smrtna obsodba. Ob upoštevanju dejstva, da je voda za življenje osnovnega pomena, njena preprečitev uporabe, pomeni namreč gotovo smrt. To je povsem v nasprotju s 17. členom Ustave, ki varuje nedotakljivost človeškega življenja in prepoveduje smrtno kazen. Takšna sankcija je tudi povsem v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (6. protokol) ter Splošno deklaracijo človekovih pravic (3. člen).

Zakon o vodah na podlagi vsega povedanega krši tudi pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, kot izvora človekovih pravic. Svobodna demokratična družba temelji namreč na pojmovanju, da ima človek svojo lastno vrednost in da sta svoboda in enakost trajni temeljni vrednosti državne enotnosti. Temeljna ustavna ureditev, ki je povezana z vrednotami, je zato tista, ki predstavlja nasprotje totalitarne države, ki kot izključna oblast monopolne politične elite odklanja človekovo dostojanstvo, njegove osebnostne pravice, varnost, svobodo in enakost. Z Zakonom o vodah država žal uzakonja ravno slednje. Prepoved uporabe vode pomeni prepoved pravice do življenja in s tem najhujšo kršitev pravice do osebnega dostojanstva in pravice do osebne in socialne varnosti. Ustavno sodišče je v eni izmed svojih odločb OdlUS II, 113, U-I-66/93, Ur. l. 1/94 zavzelo stališče, da gre za kršitev pravice do osebnega dostojanstva in pravice do socialne varnosti, če bi bil obsojencu, razen obveznega prihranka, za izvršbo odvzet prav ves denar; tudi obsojencu je treba pustiti »neki znesek, s katerim lahko prosto razpolaga za zadovoljevanje tistih svojih potreb, katerih zadovoljevanje mu omogoča človeka vredno življenje«.

Če je torej obsojencu potrebno pustiti denar, s katerim bo lahko zadovoljeval svoje potrebe, ki mu omogočajo človeka vredno življenje, se samo po sebi postavlja vprašanje, kako je mogoče zakonsko odreči pravico do uporabe vode in s tem posledično pravico do življenja nasploh? Denar namreč ni nujno potrebno sredstvo za življenje, pa vendar je njegov popoln odvzem poseg v pravico do osebnega dostojanstva in socialne varnosti. Odvzem pravice do uporabe vode za lastno uporabo, brez katere sleherni prebivalec Zemlje ne more preživeti več kot 72 ur, je zato na podlagi omenjene odločbe US popolnoma neustavno.


Podpisani smo zavestni dejstva, da je voda življensko pomembna tekočina in poleg kisika najpomembnejši pogoj za življenje vsega živega na našem planetu nasploh. Kot taka je, kot kisik, zato lahko le last vseh, ne more in ne sme biti v nikogaršni izključni pristojnosti. Voda je, kot zrak, javno skupno dobro in ne more, kot zrak, pod nobenimi pogoji postati lastnina niti posameznika, niti kakega kluba, niti kake stranke, niti države, niti multinacionalke. In še manj prodajni produkt. Zato predlagamo, da se v Ustavo RS ali v Zakon o vodah RS jasno zapiše, neglede na to, kako imajo 'ustoličeno' drugje po svetu, da je v Sloveniji država lahko le skrbnica vodnega dobra, ne pa lastnica, saj je voda skupno dobro, ki je javno dobro, dostopno vsem ljudem, živalim in rastlinam. In voda, dež ne more postati lastnina od nikogar oziroma je od vseh.

In predlagamo, da se zakonsko določi, da imajo prvo besedo pri odločanju o lokalni vodi, pred posameznikom, državo in koncesionarji, v Sloveniji, lokalne skupnosti.

Na podlagi 39. člena Zakona o ustavnem sodišču pobudniki vlagamo tudi zahtevo za začasno zadržanje izvajanja izpodbijanih določb Zakona o vodah, saj že iz prej podane obrazložitve jasno izhaja, da bi za pobudnike nastale težko popravljive škodljive posledice.

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20040824194432376







Domov
Powered By GeekLog