Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040820201720326

Žeja po luči sobota, 4. september 2004 @ 06:17 CEST Uporabnik: Tatjana Malec V vetru luč trepeta in cekine sončnega socvetja polega v ikre površine morij, ki valovijo svoj nemir v neprekosljivih oblikah sprememb. Jaz, drobni pesek svoje minljivosti čakam v tišinah in se počasi premikam skoz zemljevide svoje usode, z jutrom na obrazu in temo v duši, saj še niso prodrli vame vsi drobci svetlobe, ki so mi bili namenjeni. O, Bog, koliko kruha in spomina mi je vrženo z višin, z daljnjih zvezd in vendar nenasitna delim nemir s šumečim vetrom tvojih obljub. Tavam izžejana ob tvojih velikih vodah in hodim po sledovih tvojih stopinj. Stopam po kamenju spečih snovi in se ob tem dotikam trav, ki odklanjajo sorodstvo z mano in živijo tiho in neslišno v območju vetra. V semenih imajo zapisano drugačno sporočilo, kot je zapisano v meni in vendar niso z drugega sveta. Okužene so z žejo po luči in s svojo slastjo v listih zelenih. Iščem sebe med makom in žitom in vsakič znova se najdem na drugem kraju sredi zelenih las, na drugi stranpoti svojega življenja. ...o0o... Komentarji (2) www.pozitivke.net