Način izvajanja inšpekcijskega nadzora nad delom javnih socialno varstvenih zavodov in koncesionarjev, ki izvajajo socialno varstvene storitve, je zdaj natančneje določen. Z današnjim dnem je namreč začel veljati pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva. Nadzor organizira in izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata RS za delo.
Pravilnik določa način izvajanja inšpekcijskega nadzora nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo, nadzor nad izvajanjem nalog lokalnih skupnosti po zakonu o socialnem varstvu ter nadzor nad delom drugih izvajalcev, ki izvajajo dopolnilne, razvojne in preventivne programe na področju socialnega varstva in varstva otrok kot tudi družine po posebni pogodbi o sofinanciranju.
Tako bodo inšpektorji v okviru socialne inšpekcije izvajali nadzor denimo v centrih za socialno delo, domovih starejših občanov, posebnih socialno-varstvenih zavodih za odrasle, zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov, varstveno-delovnih centrih, izvajalcih večletnih dopolnilnih programov in drugih programov, ki jih sofinancira država.
Inšpektor ima dostop do vseh podatkov, ki jih izvajalci dejavnosti pridobivajo, hranijo ter obdelujejo v okviru dejavnosti socialnega varstva. S temi podatki ravna v celotnem postopku nadzora v skladu z načeli varovanja osebnih podatkov in varovanja poklicne tajnosti. Direktor oziroma drugi pooblaščeni predstavnik izvajalca so dolžni sodelovati z inšpektorjem in mu zagotoviti dostop v prostore, omogočiti pregled vse zahtevane dokumentacije in omogočiti druga nadzorna dejanja ter zagotoviti pogoje za nemoten nadzor.
Nadzor se opravi kot redni ali izredni. Za postopke v rednem nadzoru se npr. šteje izdaja sklepa o imenovanju inšpektorja za izvedbo nadzora v skladu z letnim programom rednih nadzorov, za postopke v izrednem nadzoru pa se šteje npr. izrek morebitnih opozoril v zvezi z nepravilnostmi ter določitev roka za njihovo odpravo oziroma izdaja odločbe o ukrepih.
Za ugotovitev dejstev in dejanskega stanja lahko inšpektor opravi različna nadzorna dejanja, zlasti pa pregleda celotno dokumentacijo, ki jo hrani izvajalec v zvezi z izvajanjem storitev, drugih dejavnosti po zakonu ali izvrševanjem javnih pooblastil, pregleda zbirke osebnih in drugih podatkov, ki jih v skladu z zakonom vodi ali vzdržuje izvajalec o upravičencih in o drugih posameznikih, pa tudi npr. opravi skupinski ali individualni pogovor s strokovnimi delavci. Letni program rednih nadzorov na predlog direktorja inšpekcije določi glavni inšpektor vsako leto do 31. januarja.
Vsak izvajalec dejavnosti je dolžan poskrbeti za to, da so uporabniki ali njihovi zakoniti zastopniki seznanjeni z možnostmi in postopki za vlaganje zahtevkov za izredni nadzor ter jim omogočiti, da zahtevo vložijo tudi pri izvajalcu dejavnosti. Izredni nadzor se opravi, ko glavni inšpektor odredi izredni nadzor na podlagi zahteve ali pobude, npr. zahteve upravičenca do storitve ali njegovega zakonitega zastopnika oziroma druge osebe, ki je imela v postopku položaj stranke, na utemeljeno pobudo družinskega člana upravičenca ali uporabniškega združenja, ustanovitelja izvajalca dejavnosti, organa upravljanja izvajalca dejavnosti ali na zahtevo reprezentativnega sindikata pri delodajalcu. Predlagatelj izrednega nadzora vloži predlog za izredni nadzor pri inšpekciji ali pri izvajalcu dejavnosti. Izvajalec dejavnosti je dolžan upoštevati predloge in ukrepe ter roke za odpravo pomanjkljivosti, ki jih določi inšpektor v zapisniku oziroma v odločbi.
