Staranje prebivalstva grozi evropskemu gospodarstvu
četrtek, 12. avgust 2004 @ 06:20 CEST
Uporabnik: Ales
Glavni ekonomisti 26 velikih evropskih bank so nedavno v Bruslju predstavili poročilo, v katerem opozarjajo, da bo staranje prebivalstva gospodarstva članic Evropske unije postavilo pred velike gospodarske probleme. V kolikor države ne bodo izvedle reform na področjih zaposlovanja, pokojninskega sistema in priseljevanja, povezavi do leta 2050 grozi znižanje bruto družbenega proizvoda (BDP) za 0,4 odstotke, za pokojnine bi morale države odvajati 28 odstotkov svojega BDP, pri tem pa bi proračunski primanjkljaji v povprečju dosegli 7 odstotkov BDP.
Kot ugotavlja poročilo, ki ga povzema tiskovna agencija APA, se bo število zaposlenih na enega upokojenega do leta 2050 zaradi neugodnih demografskih trendov - števila rojstev in pričakovane življenjske dobe - prepolovilo: v starih članicah je v letu 2000 ta odnos znašal 4,16:1, v letu 2050 pa se utegne znižati na 2,05:1.
Posledice tega bodo seveda vse višji proračunski primanjkljaji in počasnejša gospodarska rast, opozarjajo bankirji in dodajajo, da se utegne gospodarska moč EU v svetu prepoloviti. Njen delež v svetovni proizvodnji bo v odsotnosti potrebnih reform padel iz 18 na 10 odstotkov, delež ZDA pa se bo povečal s 23 na 26 odstotkov.
Kot možno rešitev poročilo predlaga več priseljevanja, saj bo mogoče le na takšen način financirati naraščajoče izdatke za socialno in pokojninsko zavarovanje. Bankirji pri tem priporočajo posnemanje ZDA, saj "en odstotek več priseljevanja pomeni odstotek in pol hitrejšo gospodarsko rast." Ob tem se bodo morali zaposleni sprijazniti s tem, da bodo dlje delali. Če je na Švedskem zaposlenih 70 odstotkov tistih, ki so stari od 55 do 64 let, je takšnih v Belgiji in Italiji le 30 odstotkov.
Glavni ekonomisti 26 velikih evropskih bank so nedavno v Bruslju predstavili poročilo, v katerem opozarjajo, da bo staranje prebivalstva gospodarstva članic Evropske unije postavilo pred velike gospodarske probleme. V kolikor države ne bodo izvedle reform na področjih zaposlovanja, pokojninskega sistema in priseljevanja, povezavi do leta 2050 grozi znižanje bruto družbenega proizvoda (BDP) za 0,4 odstotke, za pokojnine bi morale države odvajati 28 odstotkov svojega BDP, pri tem pa bi proračunski primanjkljaji v povprečju dosegli 7 odstotkov BDP.
