Mar prezgodaj živimo,
da bi si izmislili nov cilj:
humanizem po meri človeka,
brez listnic ob nedrih
in kovnic zlata,
valilnic za spletke
in širitev gorja.
Na svetu se je naselil zlodej.
Le v kaj bi še lahko nagovoril
človeka
ob končnosti prejšnjega veka?
Preživeli smo reformatorje.
Prijadrali smo z brezvetrjem v pristan.
V arhive so odloženi dosjeji,
smeti v deponije.
Upokojeni so komisarji.
Začenja so nov dan!
Preživeli smo mnoge diktaroje.
Upokojili smo mnoge aligatorje.
Svet ne potrebuje prevzgojnih predavalnic
in novih režimskih zasliševalnic!
Med nami so še prepoznavni klovni vmes,
bajeslovna bitja na krošnjah dreves.
Ne potrebujemo gliste oprode ali kneza,
ki v trebuh civilizacije po črevesju pripleza.
