Podelili letošnja priznanja ambasador RS v znanosti
četrtek, 1. julij 2004 @ 12:46 CEST
Uporabnik: Ales
Hanno Hardt, Nikolaj Torelli, Vera Pompe Kirn in Aleš Leonardis so letošnji dobitniki priznanja ambasador Republike Slovenije v znanosti, ki ga ministrstvo, pristojno za znanost, podeljuje od leta 1991. Priznanja za njihovo znanstveno-raziskovalno delo je nagrajencem nocoj v veliki dvorani vladnega poslopja podelil minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber. V trinajstih letih je bilo doslej podeljenih že 50 tovrstnih priznanj.
Priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti ministrstvo podeljuje na podlagi javnega razpisa, na katerega je letos prispelo 13 predlogov, a kot določa pravilnik o nagradah in priznanjih RS za znanstveno-raziskovalno delo, se lahko letno podelijo največ štiri. Prejmejo pa jih tisti posamezniki, ki so s svojim raziskovalnim delom dosegli največjo mednarodno odmevnost znanstvenega dela in nastopanja zunaj ožjih strokovnih krogov in s tem prispevali k povečanju mednarodnega ugleda Slovenije. Nagrajenci poleg diplome prejmejo tudi denarno nagrado v višini milijona tolarjev.
Profesor doktor Hanno Hardt, ki sodi med vidne komunikologe v svetu, od leta 1986 sodeluje s Fakulteto za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani, kjer je bil leta 1998 izvoljen za rednega profesorja. Svoja dela je objavljal v najuglednejših revijah s svojega področja, obenem je tudi avtor več monografij, ki so izšle pri mednarodno uveljavljenih založbah. Kot je v obrazložitvi zapisalo ministrstvo, je Hardt, ki ima tudi slovensko državljanstvo, izjemno prispeval k mednarodni uveljavitvi FDV, ljubljanske univerze in Slovenije. V Ljubljano je pripeljal številne študente in profesorje z različnih fakultet v ZDA. Je ustanovitelj in urednik revije Javnost - The Public, ki je edina slovenska družboslovna revija, uvrščena v kazalu citatov s področja družboslovnih ved (Social Sciences Citation Index). Leta 1987 je bil pobudnik prirejanja mednarodnih znanstvenih kolokvijev o komuniciranju in kulturi, ki jih FDV redno organizira skupaj z Evropskim inštitutom za komuniciranje in kulturo. Tako revija kot kolokviji so pomembna spodbuda razvoju komunikologije v Sloveniji in spodbuda promociji Slovenije v svetu. Dragocena pa je tudi pomoč, ki jo profesor Hardt nudi slovenskim študentom, ki študirajo v ZDA in še zlasti v Iowi, je še zapisano v obrazložitvi.
Doktorica Vera Pompe Kirn, specialistka socialne medicine in redna profesorica onkološke epidemiologije, je mednarodno priznana strokovnjakinja na področju epidemiologije rakavih bolezni. Od leta 1975, ko je izpeljala takrat pionirski prehod registracije rakavih bolezni na računalniško obdelavo, je predstojnica Registra raka za Slovenijo. Ministrstvo v obrazložitvi navaja, da je Pompe-Kirnova sodelovala pri mednarodnih raziskavah, ki so jih vodili na dveh prestižnih ustanovah na področju epidemiologije raka, na nacionalnem inštitutu za raka (National Cancer Intitut) iz Bethesde v ZDA in Mednarodni agenciji za raziskovanje raka v Lyonu. Kot uveljavljena raziskovalka je objavila okrog 70 člankov v uglednih revijah, ki so jih drugi raziskovalci citirali več kot 800-krat, z obsežnimi analizami razmer v Sloveniji pa je redno sodelovala pri publikacijah Mednarodne zveze registrov raka. Kot stalna članica te zveze je bila v letih 1996-2000 izvoljena za regionalno predstavnico za Evropo. Predlagali so jo za svetovalko pri registraciji raka v Grčiji, Maleziji in državah jugovzhodnega Balkana, povabili so jo na razpis za direktorja registra raka v Sydneyju, bila je ocenjevalka Evropskega združenja registrov raka o uspešnosti registra v Bremenu. Ob upokojitvi jo je Mednarodna zveza registrov raka imenovala za svojo častno članico. Leta 2002 je organizirala mednarodno poletno šolo o registraciji rakavih bolezni v Ljubljani, njenemu mednarodnemu ugledu pa gre zasluga, da bo leta 2007 v Ljubljani sestanek Mednarodnega združenja registrov raka.
Izredni profesor Aleš Leonardis, predavatelj na Fakulteti za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani, je mednarodno priznan strokovnjak na področju računalniškega vida, discipline, ki se ukvarja z interpretacijo in analizo slik z uporabo računalnikov. Izvirni in mednarodno priznani prispevki profesorja Leonardisa obsegajo: robustni računalniški vid, vizualno učenje in prepoznavanje ter kognitivne sisteme. Leonardis je v tujini deloval skupaj več kot pet let. Kot podiplomski študent je raziskoval na Univerzi v Pensilvaniji v ZDA, nato pa kot podoktorski raziskovalec na dunajski univerzi. Posebej pomembno pa je njegovo mesto gostujočega profesorja na prestižnem inštitutu ETH v Zuerichu. Leonardis je dejaven predavatelj z devetimi vabljenimi plenarnimi predavanji na vidnih mednarodnih srečanjih ter 36 predavanji na elitnih institucijah po vsem svetu. Je tudi eden od urednikov revije Pattern Recognition in član uredniškega odbora revije Machine Graphics and Vision. Bil je nosilec slovenskega dela dveh evropskih projektov iz 5. okvirnega programa EU in pobudnik za izjemno uspešen projekt 6. programa. Za uspešno raziskovalno delo je Leonardis prejel več mednarodnih priznanj; med njimi letno nagrado Zveze za razpoznavanje vzorcev, ki jo je prejel za najizvirnejši članek v letu 2002. Mednarodna organizacija za prepoznavanje vzorcev (International Association for Pattern Recognition) mu je podelila najvišji naziv fellow. Organiziral je več pomembnih znanstvenih srečanj, na katere je povabil najuglednejše mednarodne predavatelje, in je soavtor znanstvene monografije, ki je leta 2000 izšla pri založbi Kluwer.
Redni profesor Univerze v Ljubljani in častni doktor dunajske univerze BOKU Nikolaj Torelli predava na katedri za tehnologijo lesa oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete. Kot dolgoletni direktor Gozdarskega inštituta Slovenije je bistveno prispeval k uveljavitvi sonaravne usmeritve sodobnega gospodarjenja z gozdovi, kar nam priznava in včasih celo zavida tudi tujina, piše v obrazložitvi. Torelli je v tujini deloval skupaj več kot petnajst let. Najprej je kot podiplomski študent raziskoval na eni od najuglednejših evropskih univerz, Humboldtovi univerzi v Berlinu, nato pa se je v obdobju med letoma 1977 in 1988 uveljavil kot strokovnjak za trajnostno rabo tropskih gozdov ter kot raziskovalec oz. izvedenec FAO deloval v Mehiki, kjer je bil več let za to področje svetovalec mehiške vlade. Na podlagi njegovih raziskav je nastalo 43 monografij o bioloških, fizikalnih, kemičnih in tehnoloških lastnostih najpomembnejših lesov Srednje Amerike, za kar je prejel posebno priznanje mehiške vlade. Med mednarodnimi priznanji velja omeniti tudi nekaj priznanj, ki mu jih je za uspešne izvedbe raziskovalnih projektov podelilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Torelli je objavil več kot 130 znanstvenih in strokovnih razprav v domačih in mednarodnih revijah ter je med najbolj citiranimi raziskovalci s področja gozdarstva, lesarstva in papirništva. Bil je tudi nacionalni predstavnik v programu EUREKA in v odborih COST za gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo, sedaj pa je član mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih ustanov IUFRO, mednarodne zveze lesnih anatomov IAWA in mednarodnega združenja arborikulture ISA. O njegovem ugledu v mednarodnih znanstvenih krogih pričajo številna vabljena predavanja na tujih univerzah, kot so Univerza v Hamburgu, Univerza v Dresdnu in že omenjena dunajska BOKU, ki mu je leta 1986 s podelitvijo naziva častnega doktorja izkazala izjemno akademsko priznanje.
