Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040611143943181

Pri branju nas učijo samo sprehajanja sreda, 16. junij 2004 @ 06:39 CEST Uporabnik: TanjaVeter1 Intervju s Časlavom Mančićem, inštruktorjem intelektualnih veščin V kavarno je stopil s tistim pronicljivim pogledom, kakršnega ljubiš pri prijatelju, pri neznancu pa te lahko plaši. Priznam, imela sem tremo, vedoč, da bo to intervju z osebo, ki sodi med dva odstotka človeštva z inteligenčnim količnikom 148 in več. Časlav Mančić bi lahko bil profesionalni glasbenik, muzikolog, teolog, računalniški guru… Pa ni. Oznaka lingvist komaj zadostno opisuje del njegovega dela. Je mojster hitrega branja, raznih mentalnih tehnik, briljantnega uma in spomina… Časlav Mančić je inštruktor intelektualnih veščin. Ljudi poučuje, kako čim bolje izkoristiti umske zmogljivosti. In ko je nastajal ta intervju, se je od nekod hudomušno prikradel Bajagin refren »ja mislim 200 na sat«. NA PREDAVANJU O POSPEŠENEM UČENJU TUJEGA JEZIKA SE JE ZDELO, KOT DA VAŠE BESEDE NE DOHAJAJO VAŠIH MISLI. STE TAKO USTVARJALI POZITIVNI STRES, KI SPODBUDNO DELUJE NA POMNJENJE PRI POSLUŠALCIH? Pravzaprav gre bolj za moj osebni stil. Vendar pa nihče ne more govoriti tako hitro kot misli. No, vsaj tisti ne, ki imajo kaj povedati. (smeh) STE ČLAN ZDRUŽENJA INTELIGENTNIH LJUDI. KAKO SE IMENUJE? Mednarodno združenje Mensa, ki združuje ljudi z IQ 148 in več, deluje v državah po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Mensa (lat.) pomeni (okrogla) miza, kar nakazuje na to, da so vsi člani enakopravni, za isto mizo. Prav zato se med člani tudi ne govori, kolikšen IQ dosega kdo. Glavni cilj Mense je pospeševanje razvoja človeške inteligence in njene uporabe. KAKO BI DEFINIRALI INTELIGENCO? Kot sposobnost, kako dobro se nekdo znajde v novih, neznanih razmerah. V Mensi se meri logična inteligenca, teoretiki pa omenjajo še od 10 do 12 drugih vrst inteligenc: socialno, duhovno, čustveno, seksualno, glasbeno… PA VENDAR DANAŠNJI ČAS POVZDIGUJE SAMO ENO, LOGIČNO. Res je, čeprav morda brez razloga. Sam sem vlagal tudi v duhovno, socialno in čustveno inteligenco, pri sebi najbolj cenim prav slednjo. Če bi bilo izobraževanje bolj usmerjeno k učenju drugih vrst inteligence, bi nam bilo na svetu veliko bolje. JE INTELIGENCA ODLOČILNA ZA USPEH V ŽIVLJENJU? Inteligenca je le določen potencial, ki je izkoriščen v večji ali manjši meri. Biti inteligenten še ne pomeni nujno biti tudi pameten. Moja definicija pameti je, da znaš izkoristiti svojo inteligenco. Naše življenje je potovanje k čimvečji izkoriščenosti, vendar na tem potovanju mnogi prehitro odnehajo. Žal moram povedati, da inteligenca sama po sebi ni dovolj in je lahko celo obremenitev, saj so mnogi nadpovprečno inteligentni ljudje v življenju dokaj neuspešni. Zato torej vse te metode, ki jih poučujem. To je nekakšna moja misija: pomagati ljudem, da bi izkoristili tisto, kar imajo. KDAJ VAM JE VAŠA INTELIGENCA NAJBOLJ POMAGALA? Ko sem sredi vojne leta 1991 pri popolnem neznancu, visokem oficirju generalštaba, dosegel, da mi je iskreno želel pomagati pri odlogu služenja vojaškega roka. To mi je uspelo s pomočjo neverbalne komunikacije, in sicer po telefonu! Ne sliši se logično, vem, pa saj tudi ni logično, da me je ta oficir v vojnih razmerah poslal vrniti poziv. Iz vojne sem se »izvlekel«, ker sem včasih reagiral na, blago rečeno, nepredvidljiv način. Sicer pa sem nemilitanten človek in za vojne razmere neuporaben. STE SVOJO 13-LETNO HČERKO UČILI KLASIČNEGA ALI HITREGA BRANJA? No, Dina Mateja še ni dopolnila trinajst let, ampak rada reče, da jih ima več kot v resnici… (smeh) Tehnike sicer pozna, saj opazuje, kako jih uporabljam sam, vendar hčerke nisem poučeval načrtno. Menim da ni dobro, da otrok izstopa. V prvem razredu je hči doživela pretres, ko je učiteljica rekla, da se morajo otroci naučiti pesmico do naslednjega dne. Takrat sem Dini pomagal z miselnimi vzorci, skozi igro sva se v enem popoldnevu naučila pesmico. Naslednji dan je pritekla iz šole v solzah: bila je edina v razredu, ki se je naučila pesmico, zato je učiteljica ni hotela vprašati. Dina je to občutila kot krivico in hkrati pomislila, da z njo nekaj ni v redu. Pravi čas za učenje teh tehnik je sicer po 12 letu, ko se pojavi težnja po izpostavljanju. Sicer pa me hči občasno oponaša, pobere od mene tisto, kar se ji zdi zanimivo. Uporablja, recimo, paličico pri branju, le da jo vzame v roke takrat, ko mora prebrati večjo količino snovi… V Mensi se precej ukvarjamo s težavami, ki jih imajo visoko nadarjeni otroci, saj imajo pogosto celo večje težave kot otroci, ki so pod povprečjem. Večina izobraževalnih sistemov je zasnovanih na podobi idealnega povprečnega otroka, kakršen sploh ne obstaja, tako da vsi otroci na neki način trpijo. Šolski sistem ostaja na ravni 19. stoletja. Idealno izobraževanje bi moralo omogočiti vsem otrokom, da napredujejo s svojega nivoja. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI? Predvčerajšnjim sem prebral Sloni si zapomnijo Agate Christie, prvo knjigo, ki sem jo prebral v slovenščini. Bil sem razočaran, ko sem ugotovil, da mi gre hitro branje v slovenščini veliko slabše kot v angleščini. Bral sem s hitrostjo nekaj manj kot sto strani na uro, kar je zame zelo slabo. Srbsko berem več kot 200 strani na uro, angleško med 100 in 150 stranmi na uro. Begala me je dvojina. POVPREČEN BRALEC BERE OD 20 DO 25 STRANI NA URO. Po raziskavah Tonya Buzana, raziskovalca delovanja možganov in avtorja tehnik, ki jih poučujem, se vsak lahko nauči brati 200 strani na uro. Poleg tega hitro branje pomeni večjo kakovost branja, poveča razumevanje prebranega in pomnjenje. KAJ PA LITERARNI UŽITEK? Moja priljubljena tema. Splošno velja, da je hitro branje namenjeno informativnemu branju in učenju, jaz pa mislim, da ga večina ljudi najbolje izkoristi ravno pri branju leposlovja, saj se s hitrim branjem poveča emocionalno doživljanje. Hitrost dogajanja dogodkov v knjigi je odvisna od tega, kako hitro beremo in za večino bralcev se dogodki odvijajo prepočasi. Ko pa hitrost branja prilagodimo dogajanju v knjigi, začnemo fenomenalno uživati. Moja žena se rada sprehaja ob izložbah, kar meni sicer ni razumljivo (smeh), če pa bi prišla v ogromen nakupovalni center in bi imela na voljo le nekaj ur, bi ob izložbah tekla in bi ob tem prav tako uživala! Kadar je potrebno, torej stečemo, vendar nas to ne ovira, da bi uživali v sprehodu. Pri branju nas naučijo samo sprehajanja. MENDA ČLOVEK UPORABLJA SAMO TRI ODSTOTKE MOŽGANOV. Tony Buzan trdi celo, da jih uporabljamo manj kot odstotek, določene dele možganov pa uporabljamo selektivno. Posebne tehnike vključijo sicer izolirane dele možganov in omogočijo absolutno uporabo. Rodimo se s potencialom, vendar se veščine mišljenja v družini in šoli ne naučimo dovolj učinkovito. Mnogi ne razmišljajo preprosto zato, ker ne vedo kako in ker niso prepričani, da je to sploh potrebno. NE BI VAM PRIPISALA, DA SE UKVARJATE TUDI S POLITIKO. Moramo spremeniti svet na bolje. Pogoj za to pa je, da najprej spremenimo sistem, kar lahko naredimo samo z aktivnim sodelovanjem. Dokler se sposobni in pošteni ljudje ne bodo ukvarjali s politiko, se bo nekdo drug namesto njih. Kot pravimo v Mensi: če se inteligenten človek ne ukvarja s politiko, se bo politika ukvarjala z njim, na neinteligenten način. »MNOGI NE RAZMIŠLJAJO PREPROSTO ZATO, KER NE VEDO, KAKO IN KER NISO PREPRIČANI, DA JE TO SPLOH POTREBNO.« Časlav Mančić je pokukal na svet pred 36 leti v Beogradu. Tedaj še ni vedel, da mu bo 21-letnemu za vedno ukradla srce Slovenka Nevena, s katero sta se spoznala pri pevskem zboru. Kasneje se ji je pri »kraji« pridružila še hči Dina Mateja. Prvič je prišel v Slovenijo z mladinsko gledališko skupino leta 1981, od leta 1987 pa prihaja z ženo. Poleg gimnazije je obiskoval srednjo glasbeno šolo; teorijski oddelek in kontrabas. Na glasbeni akademiji je vpisal muzikologijo, ki pa je ni dokončal, saj se je od študentov te smeri pričakovalo, da igrajo klavir, on pa je bil godalec. Vztrajal je do tretjega letnika, nato vpisal teologijo. Želel je povezati študij cerkvene glasbe z razumevanjem bogoslovnih tematik. Znova razočaran nad sistemom je za nekaj časa opustil študij, dokler ni v letališki čitalnici v Chicagu naletel na knjigo Hitro branje Tonya Buzana. Navdušen je pogoltnil vse njegove knjige in se znova vpisal na fakulteto, tokrat filozofsko. Znova dva programa: splošna lingvistika ter bibliotekarstvo in informatika. Skozi študij se je dobesedno sprehodil, ob tem pa opravljal še tri službe. »Imel sem 26 let in bil urednik in grafični oblikovalec pri dveh založniških hišah, kot honorarni profesor pa sem poučeval še glasbo in angleščino na bogoslovni gimnaziji. Ob tem moja družina ni občutila nikakršnih napetosti zaradi mojega študija in dela.« Zdaj pripravlja magistrsko delo iz lingvistike, poleg tega pa poučuje Buzanove tehnike in novo metodo pospešenega učenja tujih jezikov. Tečaje pripravlja tudi v Sloveniji. Njegov dolgoročni cilj je aktivno delovanje v srbski politiki, zlasti na področju šolstva. Komentarji (0) www.pozitivke.net