Čutila je, da sta njen dih
in dih maestrala enaka.
Sedela je ob morju in premišljevala.
Dihala je globoko, z vsem telesom.
Nekaj je zazvenevalo v njej.
V njenem srcu so se združevale
školjke, ribe alge in hrepenenje.
Nekaj je v njej neprestano omahovalo
in muziciralo, kakor pretakanje glasov,
kakor izrinjanje stiske iz srca
in sledenje klicu svoje nazavednosti.
Z živim zanimanjem in vijoličnimi očmi
je sledila stanjšanim željam,
ki so ji dajale čutiti pristno zvezo
z jasno mislijo in to drobno srčno glasbo.
Brez vsakega namena in njenega hotenja
ji je pred oči splaval moder oblak,
v katerega so se začele zrcaliti večerne luči
in morje je izdihovalo svoj navdih
in dišalo po plodnosti in tihem brezdelju,
ob večerni oseki in umiritvah.
Plivkalo je na milijone nakodranih valov,
ki so se predihani naslanjali ob škrlatno rdeči zaton.
Med stisko, iluzijo, opojnostjo in upanjem
je stopil pred njo, oblečen v zeleno listje.
Njegova podoba je ob vsakem letnem času,
ob deževnem ali sončnem vremenu bleščeča,
ovita v dušenino in simetrijo njene tkanine,
v katero so vtkani listi nastajanja in dihanja,
ponovno zgrajeno porušeno bivališče miru.
Poiskal je majhno zatočišče v človeški duši,
priklicani čas, ure miru in estetski vzgib.
Pred njim je stala svetilka z rumenim senčnikom.
Bila je podobna legendi iz kresne noči,
ko oblaki prebarvajo kresnice z zlatim sijem.
Ta iskalka človeštva, ki trpi, se uničuje in izgoreva
zaradi zamujanja, v svetlobi razgrnjenih stvari
je stala pred njim kakor večerna harmonija zatona,
ki bo z jutranjo zoro spet splavala na površje.
Glasba se je sramežljivo skrila v njenem srcu
in se prelivala v melodije osvetljenih partitur,
ki so zvokovno naraščale in se vzpenjale,
se priklanjale s svojimi žirafastimi vratovi
nad neskončno morsko širjavo njegovih sporočil,
ki z zlatimi tolažilnimi trakovi ovijajo njo,
ki odpira dušo v odrešujoče smehljaje
in glasba je upodabljala doživetja v dvoje,
v njunih jasnih podobah harmoničnosti.
Poslej je hrepeneče sledila sanjam in se spočila
na zvočni točki, s prebuditvijo zavesti,
z nastajanjem v bivanju z novim odnosom,
kot del njegovega sveta in pesniške popolnosti,
v iskanju enkratnosti, poguma in zanosa doživetij,
zaznamovana z večnim dragocenim spominom.
Čutila je, da sta njen dih
