Kot v svetu tudi v Sloveniji praznujemo 1. maj kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za osemurni delovnik. Prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se praznuje kot praznik delavske solidarnosti. Tudi na Slovenskem so bila prva praznovanja leta 1890, tako v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu, odtlej pa vsako leto do prve svetovne vojne. Že pred prvo svetovno vojno se je 1. maj uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci na ta dan prosti.
Delavski praznik so v različnih evropskih državah, tudi v Sloveniji, slavili s sprevodi, budnicami, prižiganjem kresov, postavljanjem mlajev in političnimi shodi. Slovenska posebnost so bili t.i. majski listi. To so bile propagandne brošure, ki so jih do leta 1945 priložnostno izdajali socialni demokrati in nato tudi komunisti v počastitev 1. maja. Delavci so nosili v gumbnicah rdeče nageljne in prvomajske značke. Na prvih praznovanjih so se postavljale zahteve po osemurnem delovniku, pozneje pa tudi druge politične zahteve delavstva. Tudi na Slovenskem so že pred letom 1900 delavci marsikje dobili na 1. maj prost ves dan ali vsaj pol dneva, a zaradi udeležbe na praznovanjih so bili pogosti tudi odpusti iz službe in zaporne kazni.
Na Slovenskem so se v letih 1917 in 1918 prvomajska praznovanja obnovila in pomenila demonstracije za mir. Po prvi svetovni vojni se je praznovanje še bolj razširilo. Po zmagi fašizma praznovanje 1. maja ni bilo dovoljeno, nacistične oblasti pa so ga ohranile, vendar kot narodni praznik nemškega ljudstva vseh slojev. Narodnoosvobodilno gibanje je ob 1. maju prirejalo mitinge. Po letu 1945 se je prvomajsko praznovanje v vsem zgledovalo po sovjetskem vzoru z vojaškimi paradami in predstavitvami delovnih dosežkov. V Jugoslaviji je bil 1. maj aprila 1945 razglašen za državni praznik in dela prost dan, od leta 1955 pa sta bila prosta dva dneva. V Sloveniji je po zakonu iz leta 1991 1. maj državni praznik dela, prosta pa sta dva dneva.
Kot v svetu tudi v Sloveniji praznujemo 1. maj kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za osemurni delovnik. Prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se praznuje kot praznik delavske solidarnosti. Tudi na Slovenskem so bila prva praznovanja leta 1890, tako v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu, odtlej pa vsako leto do prve svetovne vojne. Že pred prvo svetovno vojno se je 1. maj uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci na ta dan prosti.
