Slutil je svoje bistvo in v daljavi zagledal luč.
Čutil je, da prihaja kot vesoljno plovilo nasproti,
nekaj čisto nenavadnega je prodiralo vanj.
S škrgami vesolja je zadihal zrak in svetlobo,
spreminjal se je v nasprotje tesnobe in brezdušja.
Pred njim je ležala zničena prejšnja podoba,
po njivi je sejal žito in ob žetvi je žel milost.
Pretipal je oprsje zemlje in svojo kožo na njej,
se ulegel vodoravno in se zagledal v nebo.
V presahle vode duše se je izlivala nebesna milina,
kakor vodopad svetlobe v nepremičnem jutru.
To luč je nagavoril z vprašanjem:
"Ali si prišla živeti ali umirati vame?"
Odgovorila mu je: "V tvojih očeh hočem živeti
kot jutro in razsvetljevati tvoje obličje,
ki uči presegati dvome in slutnje tistega,
ki sprejema utripanje srca in dojemanje
duševnih postopkov miru in zadovoljstva,
preden moja moč odvzame telesu življenje,
kajti polnost se ne izpolni na površini bivanja,
temveč v duši in ostane z mano večno priprta,
kot neka svojeglavost, usmerjena v tvojo rast.
Prinašam ti tudi prah svojega bivališča, da obstajaš.
Hranim duše in postajam tvoja hrana.
Božam te nežno z razcveteno rožo miline,
negujem te brez obžalovanja, da nisi luč.
V božanskem dihu prisostvujem ravnovesju stvarstva
in ko razveslajo tvoje roke v moj objem
in me sprejemaš, da mezim v tvojem srcu,
tedaj se v tebi odzivajo novo ustvarjene melodije srca,
ki sežejo do mojega bistva, ki je samo v gibanju naprej
za potem. Sem to, kar manjka iščočim očem,
da dosežejo vzvišeni mik lepote navznoter,
ki s samotnim glasom vpetim v daljavo,
raste in preplavlja ves svet.
Sem poslana za zdraviti tvoje trpljenje,
za umiriti tvojo bolečino in se bojevati za zmago.
Ne sprašuj me po iskanju pravzrokov in spominov,
kajti usmerjena sem le v svoje pretakanje skoz duše,
v vzpostavljanje pristnega razmerja med mano in tabo.
Izhajam iz nezavednega in vsemogočnega,
svetloba moje prisotnosti ti prinaša splet kreposti,
ki niso nujno istovetni s tvojimi iluzijami.
Govorim ti o sivobradih kultih vrednot,
soočam te z njimi in tvoja izbira je,
če bodo zaživeli v tvojem človeškem duhu.
Vprašanje je, če bom lahko prodrla skoz stene laži
in se splazila s svojo snovjo v tvoje srce.
Edino kar me lahko razveseli so pisani metulji
in lepota narave, ki združuje trpljenje in slast,
radostna sem tudi ko slušim glas iz tvojih ust
in vidim dobra dela in dejanja tvojih rok.
Tedaj upam, da boš sprejel tudi moj ledeni dež resnice.
Vse kar delam, delam po božjem načrtu resničnosti na ljubo,
ker te želim vdihniti nazaj z vso sprejeto svetlobo,
kajti le tvoja luč je lahko svetloba večnega življenja".
Slutil je svoje bistvo in v daljavi zagledal luč.
