Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/200404290925409

Učitelji modrosti 2 torek, 4. maj 2004 @ 07:11 CEST Uporabnik: Pozitivke Igor Kononenko El-Ghazali (polno ime: Abu Hamid Muhammad Ibn Muhammad At-Tusi Al Ghazali) (1058-1128?) Islamski filozof, teolog in sufi. El-Ghazali se je rodil leta 1058 v Tusu na današnjem področju Irana. Študiral je teologijo v Nishapurju. V tem času je napisal različne tekste o islamskih zakonih in teologiji, ki se še danes uporabljajo. Zatem je začel pisati religiozne razprave, ki so se uporabljale v političnih bojih tistega časa. Ko je bil star 34 je postal rektor in profesor na Univerzi Nizamiyah v Bagdadu. V tem času je napisal najpomembnejša teksta “The Intentions of the Philosophers” (Smotri filozofov) ter “The Incoherence of the Philosophers” (Protislovnost filozofov). Zapustil je položaj in se odpravil na romanja. Naslednjih deset let je preživel v Damasku, Meji, Medini in rojstnem Tusu. V tem času je napisal 40 knjig pod skupnim naslovom “Revivification of the Religious Sciences” (Oživljanje religijskih znanosti), kjer je poudaril pomen islamskih praks. Zatem se je vrnil poučevanju. Združeval je pravo, filozofijo, teologijo in sufizem. Nudil je duhovno vodstvo logikom, ter učil mistike retoriko. Umrl je po nekaterih virih leta 1111, po drugih pa leta 1128 v Bagdadu. Prikazoval je nezmožnost miselnega razmišljanja, da bi dojel Absolut in Neskončnost, Boga. Ustvarjal je ravnotežje med religijo in logičnim mišljenjem. Poudarjal je pomembnost pristnega sufizma kot poti do doseganja absolutne resnice. Do znanja je prihajal z direktnim zaznavanjem resnice, torej intuitivno in ne razumsko. Trdil je, da poleg shranjevanja informacij in sposobnosti, da se jih reproducira, obstaja znanje, ki je višja oblika ljudskega uma. El-Ghazali je poudarjal problem pogojenosti ljudi, ki jih navade in splošno priznano »znanje« omejujejo in zavajajo. Tudi izobraženi ljudje so pogosto neumni in fanatični ravno zaradi pogojenosti. Navado je smatral za bolezen. Razlikovanje med mišljenjem (mnenjem) in znanjem se lahko hitro zamegli in izgubi. Vztraja na tem, da so izobraženi ljudje lahko, in pogosto tudi so, hkrati neumni in fanatično obsedeni. Ena najbolj osupljivih posebnosti današnjega človeka je ta, da čeprav ima že ogromno znanstvene evidence za nasprotno, še vedno zelo težko razume, da njegova prepričanja niso vedno povezana niti z njegovo inteligenco, niti s kulturo, niti z njegovimi vrednotami. Dejansko je nerazumljivo podvržen indoktrinaciji. CITATI »Človek ni človek, dokler je nagnjen k samosmiljenju, lakomnosti, razdražljivosti in k napadom na druge ljudi.« »Učitelj ve kaj in kdaj je učenec sposoben razumeti.« »Učenec mora zmanjšati na minimum posvečanje pozornosti na običajne stvari, kot to počnejo ljudje iz okolice, saj je kapaciteta pozornosti omejena.« »Človek je ustvarjen s ciljem učenja.« »Vprašanje božanskega znanja je tako globoko, da ga poznajo samo tisti, ki ga imajo.« »Otrok nima pravega znanja o dosežkih odraslega. Povprečni odrasli ne more razumeti dosežke učenega človeka. Na enak način izobraženi človek ne more razumeti izkušnje razsvetljenih svetnikov ali Sufijev.« »Ljudje nasprotujejo stvarem, ker o njih nič ne vedo.« »Vprašanje znanja je zelo nevarno: Mož je prišel k zdravniku in dejal, da njegova žena ne more zanositi. Zdravnik je pogledal žensko, ji premeril puls in dejal, da je ne more zdraviti zaradi neplodnosti, ker je odkril, da bo v vsakem slučaju čez štirideset dni umrla. Ko je ženska to slišala, je bila tako zaskrbljena, da ni mogla jesti celih štirideset dni, pa vseeno ni umrla. Zdravnik je pojasnil, da je bila neplodna zaradi debelosti, hkrati pa je vedel, da bi jo lahko le strah pred smrtjo odvrnil od hrane. Na ta način je ozdravela.« »Če ima nekdo nekoga rad zato, ker mu je to v zadovoljstvo, potem se to sploh ne bi smelo obravnavati kot ljubezen.« »Pripraviti se moraš za prehod, kjer ne bo nobene stvari, na katere si se navadil. Po smrti bo tvoja identiteta morala reagirati na dražljaje, ki jih tukaj lahko zgolj slutimo. Če ostaneš navezan na stvari, na katere si navajen, te bo to samo onesrečilo.« »Ti poseduješ samo tisto, kar se ne bo izgubilo v brodolomu.« »Rad bi vedel, kaj je človek, ki nima znanja, sploh dobil, in česa človek, ki ima znanje, ni dobil.« »Učenec je prosil za dovoljenje, da bi lahko sodeloval pri plesu Sufijev. Učitelj mu je dejal, naj se posti tri dni, zatem pa naj mu skuhajo slastne jedi. Če bo takrat raje »plesal«, se sme udeležiti plesa.« »Kvaliteta mora imeti nosilca: hitrost, ki postane vrlina pri konju, sama po sebi nima nobene koristi.« »Brez dvoma obstaja cena tega Znanja. Je za tiste, ki ga lahko obdržijo in ne izgubijo.« »Oh moja duša! Misliš, da si pametna in se jeziš, če ti rečejo, da si neumna. Ampak kaj si dejansko drugega? Pripraviš si obleke za zimo, a nobenih priprav za naslednje življenje. Taka si kot človek, ki pravi, da pozimi ne bo nosil toplih oblačil, ampak bo zaupal Božji dobroti, da ga bo zaščitila pred mrazom - ni spoznal, da poleg tega, da je Bog ustvaril mraz, je hkrati pred ljudi postavil sredstva, s katerimi se lahko zaščitijo pred mrazom.« Učitelji modrosti 3Učitelji modrosti 1 Komentarji (9) www.pozitivke.net