Po okrepljenem spanju se je zbudila.
Vstala je in odšla lahkotno na pot.
Hodila je in hodila po gozdnih poteh
in se odcepila k novim jasam predstav
tam, kjer ni obljudenih cest in svetilk,
tam kjer tisočetja šelestijo listi dreves.
Njen spomin je oživljala pričujočnost rasti,
trenutek ji je pomenil razpoloženje iz sebe,
radostno in skoraj prelepo idilo narave,
s tkanino barvnih snovi prepojeno,
ki drhti znotraj človeških bitij in listih dreves.
Blagoglasno in pomenljivo se je smejala
kakor boginja milosti, ki odseva iz daljave,
začudena in uglašena z njim v samotnosti
in on se ji je odzival na vsako besedo.
Bila ji je dana možnost, da tisto notranje
razpoloženje še do okrepljene kreposti poveča
v stanje duha. V svojem prostranstvu moči
je orala ledino z bleskom oči in kipenjem krvi.
Dajala mu je smisel za vdih in izdih
in zrak mu je prijal s soncem s toplega juga.
Hodila je nekaj ur brez počitka.
Samo sebe je namakala v njem.
Prihajal ji je nasproti kot božja ljubezen,
lahkoten kot dih, ki plava v spanju in sanjah
in se predramlja razživet v valovih turkiza.
Sprehodil se je po poteh njenega tkiva,
sprehodil se je po vrelcih njenih oči
in ji govoril o gorečem hrepenenju srca,
o notranjem bivanju luči iz žerjavice dotikov,
ki jih je zapustila barva svetlobe v njem,
ko jadro hoče razgnati nebo.
Svet ga je utrudil, izmučil in spet okrepil.
Bilo je utrujeno nihanje pod bremeni duha,
bil je ljubezenski boj z lastnimi čustvi,
ki jih išče duša v sebi. Vrgel je pogled na njeno srce.
Kakšne skrivnosti le nosi v sebi?
Kje so vlakna njenega časa in zapuščene vzmeti?
Je možno ljubiti dušo izven telesnih tkiv
dvigujočo se iz snovi v sončno svetlobo?
In ona se je po stopnicah vzpenjala navzgor
smiselna in sproščujoča, z zaupanjem v čudežni svet
iskaje gumb za prižig njegovih notranjih luči.
Skupaj sta se potapljala v globoko valovje misli
in plimovanje je kljubovalo jasnemu nebu.
Ona je poslušala njegovo dihanje, vzdih in izdih,
stanje neskončnosti, ki je prihajalo odzgoraj v srce.
Kaj se človeka dotakne in kaj ne, je vedel
in kaj se okuša v osamljenosti in kaj je
najskrivnostnejše, kar je doživel, je vedela ona
in nijun droben spomin med drevoredi rastočih dreves,
ki so stala ob cesti v razodevanju skrivnosti šumov noči.
Po okrepljenem spanju se je zbudila.
