Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040422105534563




Najstarejši dokumenti slovenstva v NUK: enkratna življenjska priložnost

sreda, 28. april 2004 @ 05:55 CEST

Uporabnik: Ales

Ob pridružitvi Slovenije Evropski uniji Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) pripravlja razstavo z naslovom Rojstni list slovenske kulture, s katero bodo prvič v zgodovini na enem mestu javnosti predstavljeni vsi najstarejši dokumenti slovenstva v izvirni podobi: Brižinski spomeniki, Celovški rokopis, Čedadski rokopis in Stiški rokopis. Ta organizacijsko zelo zahteven projekt, ki bo v razstavni dvorani NUK na ogled od 17. maja do 20. junija, sta ravnatelj NUK Lenart Šetinc in vodja njene rokopisne zbirke Mihael Glavan na novinarski konferenci označila za dogodek, "ki ga naša generacija najverjetneje ne bo še enkrat doživela". Po obsegu bo razstava skromna, a vsebinsko bogata, je dejal Šetinc.

Slovensko srednjeveško pismenstvo obsega polovico tisočletja, od konca 10. do konca 15. stoletja. Najstarejši so Brižinski spomeniki. To so tri obredna besedila na devetih straneh, zapisana med 972 in 1039, verjetno na Koroškem na ozemlju okoli Vrbskega jezera. Od 1807 jih hranijo v Bavarski državni knjižnici v Muenchnu.

Brižinski spomeniki niso le najstarejši zapis slovenščine, ampak tudi najstarejši ohranjen zapis kakega slovanskega jezika v latinici in morda sploh najstarejši slovanski rokopis. Ta pa je tesno povezan tudi s kasnejšimi slovenskimi srednjeveškimi spomeniki, od katerih se nekateri hranijo v Italiji, denimo Čedadski rokopis, in Avstriji - Celovški rokopis, medtem ko Stiški rokopis vseskozi domuje v NUK. Razstavni projekt ima torej prepoznavno evropsko dimenzijo, saj povezuje kulturo, umetnost in skupno zgodovinsko preteklost in prihodnost Slovenije, Avstrije, Nemčije in Italije, menijo organizatorji razstave.

Na novinarski konferenci je Glavan na kratko opisal posamezne spomenike. Brižinski spomeniki so uvezani v latinski kodeks, slovenska besedila pa so popisana na devetih straneh. Prvi in tretji spomenik sta vzorca splošne spovedi, drugi pa je pridiga o grehu in pokori. Glavan je opozoril, da slednja ne zadeva individualnih grehov, pač pa gre za "skupinsko", načelno spoved.


Celovški ali Rateški rokopis hrani Koroški deželni arhiv in je nastal v drugi polovici 14. stoletja. Za Brižinskimi spomeniki je drugi najstarejši slovenski srednjeveški spomenik pismenstva. Ta spomenik je nastal med letoma 1362 in 1390 in sestoji le iz enega pergamentnega lista. Vsebuje tri molitvene obrazce: očenaš, zdravamarijo in apostolsko vero. Predpogoj za njegov nastanek je treba, tako kot pri Brižinskih spomenikih, videti v povezavi z v drugi polovici 8. stoletja opravljenim pokristjanjenjem karantanskih Slovanov, o katerem okoli leta 870 poroča Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev. Poleg tega so bile od sinode v Mainzu leta 813 poleg latinščine dovoljene tudi molitve v materinščini.

Stiški rokopis so slovenska besedila, vpisana v kodeks z latinskimi besedili. Slovenski sestavki so zabeleženi na zadnjih petih straneh, in sicer: dva obrazca splošne spovedi, začetek velikonočne pesmi, nekaj besednih parov latinsko-slovenskih izrazov ter priziv Svetega Duha in Marije ter molitev Salve Regina. Slednja je globoko občutena srednjeveška cerkvena pesem, ki so jo v liturgiji praviloma molili duhovniki. Njena slovenska priredba priča o začetku marijanskega kulta na Slovenskem. Nekaj slovenskih glos je umeščenih tudi med latinskim tekstom na drugih mestih v knjigi. Stiški rokopis je edini, ki ni nikoli zapustil slovenskega ozemlja.

Čedadski, Černjejski ali Černjevski rokopis je shranjen v Arheološkem muzeju v Čedadu. Gre za manjšo rokopisno knjižico, sestavljeno iz 16 listov, na katerih so z obeh strani kratki zapisi z imeni faranov in obiskovalcev cerkve svete Marije v Černjeji ter njihovih zaobljub in daril. Na začetku so vsi zapisi v latinščini, potem pa v severnoitalijanskem narečju, v katerem se je govorilo okrog Černjeje. Ob koncu prve polovice knjižice je pomemben latinski zapis, v katerem se sporoča, da začenja leta 1497 notar prevajati latinske zapise v slovenščino, ki se v tem primeru imenuje lingua sclabonica. V rokopisu je 52 zapisov v slovenskem jeziku. Kot je opozoril Glavan, ti zapisi niso več del liturgije, temveč sodijo v opravilno slovenščino, saj prevladujejo posamezni zapuščinski zapisi. Po mnenju strokovnjakov so ti zapisi zelo pomembni za preučevanje zgodovine slovenščine kakor tudi za interpretacijo njene vloge v Benečiji v 15. in 16. stoletju.

Takšne razstave se navadno pripravljajo več let, medtem ko so se za dotično resne priprave začele šele januarja, ko je NUK dobil potrditve za posojo od vseh tujih arhivov. Pri posredovanju sta odločilno vlogo odigrala ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve, je dejal Šetinc. Težavnost organizacije takšnega dogodka je razumljiva, poveden je že podatek, da je vrednost Brižinskih spomenikov ocenjena na šest milijonov evrov, temu primerne pa so seveda tudi zavarovalne premije. Pomembnost Brižinskih spomenikov odraža tudi prihod: z letalom naj bi v Ljubljano prispeli v četrtek, 13. maja, sledil bo slavnostni sprejem v NUK.

Organizatorji so dan odprtja, 17. maj, določili zato, ker bo v tistem času na uradnem obisku v Sloveniji tudi predsednik bavarske vlade Edmund Stoiber, ki bo skupaj s predsednikom slovenske vlade Antonom Ropom tudi odprl razstavo. V Centru Evrope bodo 20. maja pripravili še mednarodni strokovno-znanstveni kolokvij, na katerem bodo s svojimi referati sodelovali dr. Alfred Ogris iz Avstrije, dr. Dieter Kudorfer iz Nemčije, slovensko stran pa bosta predstavljala dr. Igor Grdina in Mihael Glavan. Mednarodni kolokvij bo obravnaval različne vidike slovenske srednjeveške pismenosti, vsak predavatelj pa se bo osredotočil na en rokopis ter bo hkrati pojasnjeval zveze z ostalimi. Na ta način bodo udeleženci skušali osvetliti skupno kulturno preteklost in prihodnost teh držav.

Ob razstavi Rojstni list slovenske kulture bo izšel tudi 120-stranski katalog, zgrajen iz treh delov: študijskih besedil, prevodov spomenikov in barvnih reprodukcij le-teh. Katalog bo izšel v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku.

Organizatorji pričakujejo zelo velik obisk, saj gre, kot pravijo, res za izjemen dogodek. Spomenikov s takšno vrednostjo se namreč praviloma ne premika iz arhivov ali muzejev, toda, ker gre za posebno priložnost - vstop Slovenije v EU - so v Avstriji, Italiji in Nemčiji "popustili" slovenskim željam.

Dokumenti bodo razstavljeni v dveh vitrinah, hkrati pa si jih bo lahko ogledalo 20 ljudi. Organizatorji pripravljajo sistem rezervacij, vse natančnejše informacije pa bodo na voljo na nastajajoči spletni strani NUK.

Natančne finančne konstrukcije organizatorji še niso mogli podati, gibala pa se bo okoli 40 milijonov tolarjev; polovico naj bi prispevala država, na pomoč pa naj bi priskočila tudi podjetja. Omenjena vsota se zdi nemara visoka, je dejal Šetinc, toda prireditev, ki jo ob vstopu Slovenije v EU denimo pripravljajo v obeh Goricah, bo nedvomno višja.

vir: http://www.ljnovice.com/

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20040422105534563







Domov
Powered By GeekLog