Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2004042008482652

S knjigo nas je več sreda, 21. april 2004 @ 06:48 CEST Uporabnik: Ales \"Vzemimo si čas in poiščimo vsak svojo knjigo, ki se nam bo vsedla v srce. Čas knjige teče drugače kot naš vsakdanjik, čas knjige je namreč čas srca,\" je k obisku 9. slovenskih dnevov knjige dopoldne v ljubljanskem parku Zvezda povabila ministrica za kulturo Andreja Rihter. Ob glasbenem nastopu Klarise Jovanovič in Žarka Živkoviča ter pesmih Cirila Zlobca so imeli slavnostne govore še podžupan mestne občine Ljubljana Slavko Slak, predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije Mitja Zupančič, predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Vlado Žabot in vodja Slovenskih dnevov knjige Evald Flisar. S krajšim nagovorom je veliko slovensko prireditev, ki časti knjigo, odprl predsednik republike Janez Drnovšek. Vsi govorniki in govornica so prepričani, da mora slovenski narod skoz domačo literaturo še naprej krepiti lastno identiteto, zagate, ki spremljajo knjižno panogo, pa se, kot kaže, uspešno rešujejo. Flisar je prepričan, da Slovenski dnevi knjige nudijo priložnost, da se vsaj v tem času pozabi na posamezne zamere, \"vsaj danes smo lahko bratje in sestre\". Vodja Slovenskih dnevov knjige je prepričan, da vsaj nekatere ljudi tržni kapitalizem še ni povozil; ti tudi ohranjajo romantičen pogled na svet. Po Flisarjevih optimističnih napovedih bo knjiga krojila duhovno prihodnost vsaj še 2000 let.Rihterjeva je pozdravila ambiciozno zasnovo Slovenskih dnevov knjige, ki so se že pred leti iz Ljubljane preselili v številna druga mesta. Osnovna zamisel te kulturne prireditve je namreč popularizacija literature, pri DSP, ki Slovenske dneve koordinira, pa Svetovni dan knjige, ki je sicer določen za 23. april, že več let praznujejo tudi več dni. Rihterjeva je, tako kot tudi pretekla leta, ob tej priložnosti spomnila na vzpodbudno statistiko: od leta 1998 dalje vsako leto izide preko 4000 knjižnih naslovov, v letu 2002 je izšlo kar 4053 knjižnih naslovov, med njimi pa je bilo kar 3362 naslovov izdanih prvič. Vse to nam pove, tako ministrica, da po skoraj desetletju stagnacije založniške panoge v letu 2003 prvič beležimo dvig njene rentabilnosti in likvidnosti. Pomembno vlogo pri tem ima tudi ministrstvo za kulturo, saj je v letu 2003 z njegovo pomočjo izšlo 313 novih knjižnih naslovov s področja leposlovja in humanistike, kar je kar 60 več kot leto poprej. Rihterjeva je v svojem govoru opozorila tudi na slovenske knjigarne, ki so po njenem mnenju odločilni člen za stanje in razvoj celotne verige knjige. Knjigarnam je lani država prvič namenila sistematično podporo. Stroge kriterije razpisa za sofinanciranje razvijanja bralne kulture v knjigarnah je v letu 2003 izpolnilo 12 slovenskih knjigarn, letos pa že 23. več: www.dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog