Kdo prepoznal bo moj obraz veselja,
dušo iz daljave, ki ne ve od kod prihaja,
razsuto v plaz drobcev, nepoznanih simetrij,
ki vstopajo v vodnjak ljubezni čez ostrine časa
Kdo kresnice hrepenenja v meni bo prižgal,
kdo použil bo srčno strast gorečo,
iz globine duše žametno čarno snov kipečo,
kdo pogasil bo žerjavico obrobljeno s plameni.
Kdo ugasnil bo ognje spočetega nemira,
kdo objemal me bo pod krivinami noči,
s srčnim nasmehom zrl mi v obraz,
ko v dvomih spraševala bom srce:
Od kod pada vame in se vrašča v moje želje,
odkod veselje moje in ta novi čas poznanj,
kdo v predivih svojih sanj prede niti svoje,
prihaja neslišno in se tih pogreza vame.
Kdo prepoznal bo moj obraz veselja, 
