Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040218130121142




Vrabčka

sreda, 25. februar 2004 @ 06:01 CET

Uporabnik: Pozitivke

Vrabček Jani se je izvalil iz jajca v nekem malem gnezdu v Ljubljani.

Odprl je očke in krmežljavo pogledal v svet. Tistega dne je deževalo, nebo je bilo čemerno, tako da si je takoj spet zaželel zlesti nazaj v varno zavetje jajca.

"Le zakaj sem se rodil sredi tega betona?" si je mislil. "Na vasi se toliko več dogaja kot v mestu. Pa še to kislo vreme. Le kdo se bo učil leteti sredi tega dežja?"


Najhujša pa je bila samota. "Kako rad bi imel enega prijatelja. Skupaj bi se igrala, učila leteti, hodila bi v vrtec, joj, kako bi to bilo luštno."

In res je večino časa preždel sam v gnezdu. Mama Petra je skoraj cel dan letala po mestu in iskala hrano za malega sinka. Nobena glista ali deževnik nista ušla njenemu ostremu očesu.

Jani pa njenega truda sploh ni opazil. Rajši bi videl, da bi mu mama pripeljala družbo za igro kot pa kosilo ali večerjo.

Mama Petra je postala zaskrbljena. Janijev žalostni obraz in žalostne kretnje so tudi njo spravljale v obup. Prebedela je veliko noči in tuhtala, kaj naj naredi.

Nato se je spomnila svoje prijateljice gospe Alenke, ki je tudi imela enega sinka. "Točno, k njej bom šla in ju povabila k sebi," je sklenila mama Petra.

Gospa Alenka se je z veseljem odzvala na Petrino vabilo. Na rame si je oprtala sinka Samota in poletela v Petrino in Janijevo domovanje.

Prijateljici sta se usedli za mizo k skodelicama kave, Jani in Samo pa sta se odločila raziskovati luže, travnik, drevesa in grmovje, ki so obkrožali gnezdo.


Umazana luža ju je še najbolj razveselila. Koliko stvari se da početi z umazano mlako, do takrat se jima to še sanjalo ni. Sprva sta zbirala vodo v kljunih in jo špricala drug po drugem. Nato sta si zmočila perje in tako srdito zamahovala, da je špricalo na vse strani. Ko sta se tudi tega naveličala, sta se odločila uporabiti vodo v koristnejši namen. Zlila sta jo v vedro in zalivala bližnje rožice. Pa ne, da bi bile tako hudo potrebne vode, ampak dobro se jima je zdelo narediti nekaj koristnega.

Ko sta se tistega večera ulegla, vsak v svoje gnezdo v svojo posteljico, sta se z nasmehom na kljunih spominjala dogodkov tistega dne. Dan je bil prekrasen. Mama Petra se je z gospo Alenko dogovorila, da se bosta še večkrat srečali na kavi, poklepetali in obnovili svoje prijateljstvo, Jani pa je dobil prijatelja, s katerim bo skupaj raziskoval svet in doživljal številne zgode in nezgode.


Irena Matovič

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20040218130121142







Domov
Powered By GeekLog