Postavljanje mej

sreda, 6. december 2017 @ 05:02 CET

Se preveč razdajate? Ne znate reči 'ne'? Nimate dovolj časa zase? Potem so te vrstice namenjene prav vam!
Če ste oseba, ki ima težave s postavljanjem mej, morate vzroke poiskati v sebi.

Zavedite se svoje odgovornosti.
Najprej se zavedite lastnih prepričanj. Predvsem ženske pogostokrat mislijo, da se morajo odreči lastnim potrebam in da morajo nenehno upoštevati potrebe drugih in skrbeti za njih. Če tako razmišljate, na nezavedni ravni drugim sporočate, da vas lahko izkoriščajo brez slabe vesti. Drugi se na vaše usluge hitro navadijo in te postanejo same po sebi umevne, v vas pa se začenjajo kopičiti utrujenost, jeza, nezadovoljstvo ali zamere, ker vas drugi izkoriščajo in vas ne cenijo dovolj. Ko se na druge jezite ali ko jim zamerite, pozabljate, da ste jih pravzaprav vi sami naučili, kako naj ravnajo z vami.

To je nekaj podobnega, kot če nekoga vabite in prosite, naj začne hoditi in skakati po vas, ko končno to začne početi, pa ste jezni nanj, ker sploh ne pomisli, kako vam je ob tem hudo. Za povrh pa to le premlevate v sebi, namesto, da bi spregovorili o tem. Če verjamete ali ne, drugi najpogosteje nimajo pojma, kaj se v vas dogaja. Zato se je dobro najprej soočiti s svojim delom odgovornosti.

Vprašajte se, zakaj to počnete.
V ozadju je najpogosteje strah. To je lahko strah pred prepiri, strah pred zavrnitvijo, strah pred tem, da bi vas drugi imeli za sebično in nesramno osebo ali strah pred tem, da vas drugi ne bodo spoštovali in imeli radi, če boste rekli, ne. Žal pa s svojim obnašanjem dosežete prav to, česar se bojite. Pojdimo še naprej v tem raziskovanju. Kaj bi se zgodilo, če bi nekomu povsem upravičeno rekli, ne, ta bi vas pa zaradi tega obtoževal, se sprl z vami ali menil, da ste sebični in nesramni? Bi vas to prizadelo in bolelo? Aha, torej se bojite postaviti mejo, ker to utegne biti za vas boleče. Torej verjamete, da je lažje prenašati neprijetnosti, ki so posledica nepostavljanja mej, kot neprijetnosti, ki so povezane s postavljanjem mej. Toda to ni res.

Psihološke meje so v funkciji zaščite pred bolečino, pred nepotrebnim izčrpavanjem in trpljenjem. Spremeniti morate svoja skrita prepričanja. Mogoče si narobe razlagate besedi prijaznost in potrpežljivost. Prijaznost ne pomeni, da morate početi, kar drugi hočejo. Prijaznost je naravna posledica iskrene naklonjenosti do drugih. Če se navzven delate prijazni, v sebi pa kuhate zamero, izražate prikrito agresivnost. V tem pa ni nič prijaznega, pa še neiskreni ste. Potrpežljivost je izraz razumevanja in upoštevanja omejitev drugih ljudi, ne pa dopuščanje, da 'vam skačejo po glavi'. S tem sebi škodujete, druge pa razvajate.

Zavedite se svojih pravic.
Vedeti morate, da imate vso pravico do počitka, če ste utrujeni; pravico da rečete ne, če se ne počutite dobro; pravico, da si vzamete čas za razmislek in 'prespite' odločitev; pravico, da si premislite, če ugotovite, da ste spregledali kake pomembne dejavnike; pravico, da vam drugi prisluhnejo; pravico do časa, ki ga boste posvetili le sebi in številne druge pravice. Vse te pravice so vaše, le vzeti si jih morate sami. Z vso pravico pa se jim lahko tudi odpoveste. O tem sami odločate. Važno je, kaj si vi mislite o sebi in svojih pravicah, ne kaj mislijo drugi. Nekdo si lahko misli, da ste brezobzirni, ker mu nočete pomagati, čeprav ste mu razložili, da ste utrujeni, toda pomembno je, ali mu boste verjeli. Če se res utrujeni, in se kljub temu nekdo tako obnaša do vas, z vami manipulira. Kdor je vaš prijatelj, vas bo razumel in vas bo podprl v odločitvah, ki so smiselne in koristne za vas.

Rešitev je v novih izkušnjah.
Vem, da se ni enostavno postaviti zase sploh, če ste dolga leta delovali na povsem drugačen način, toda vredno je poskusiti. Tisto kar potrebujete, je pozitivna izkušnja. Mnogi, ko poskusijo postaviti mejo, čeprav jim pri tem srce močno razbija, ugotovijo, da se ljudje vglavnem odzovejo z razumevanjem. Čeprav so pričakovali, prepir, zavrnitev ali očitke, je tisti drugi njihovo mejo sprejel povsem brez problemov. Več ko boste imeli tovrstnih izkušenj, lažje vam bo šlo postavljanje mej v prihodnje. Ovire, ki vam to preprečujejo so vselej v vas. Najpogosteje so v ozadju naših strahov slabe izkušnje iz preteklosti, ne glede na to ali se jih spominjamo ali ne. Ker so te izkušnje v naši duševnosti še vedno žive, skozi njih doživljamo številne sedanje situacije in sprevidimo, da gre za namišljeno nevarnost.

Nove dogodke torej doživljamo skozi očala preteklosti. Vsekakor je pomembno, da razumete ta mehanizem, vendar je to premalo. Zato je treba zavihati rokave in si preskrbeti nove, pozitivne izkušnje, ki bodo preglasile stara prepričanja. Za prve korake potrebujete podporo, ki jo lahko poiščete bodisi v kaki skupini bodisi v nekom, ki je vreden vašega zaupanja. Poleg te podpore potrebujete še pripravo, da se ustrezno naravnate na korak, ki je pred vami in pogum, da ga naredite. Le pogumno naprej. In ne odnehajte v svojem prizadevanju, čeprav boste mogoče kdaj naleteli na koga, ki bo skušal na manipulativen način vzbuditi občutek krivde v vas ali kako drugače izkoristiti vašo šibko točko. Vedite, da odziv drugih ljudi mnogo več govori o njih, kot o vas. Zato ne jemljite nase pomanjkljivosti, ki niso vaše.

Prav je, da ste pozorni do drugih in da skrbite za njih, toda tudi to ima svoje meje. Ravno tako je prav, da poskrbite tudi zase. Nič egoističnega ni v tem, da nekaj pozornosti posvetite tudi sebi. Če boste znali poskrbeti zase, boste manj utrujeni, bolj zadovoljni in bodo tudi drugi imeli več od vas, kot sicer.

Brane Krapež
Šola čustvene inteligence
Vir: www.cdk.si/soutripanje

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20040204163444302