Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040113225054261

Gospodar prstanov četrtek, 29. januar 2004 @ 06:22 CET Uporabnik: Pozitivke Knjiga 20. stoletja je postala eden glavnih filmskih dogodkov v 21. stoletju. Tako kot danes film, je v preteklosti trilogija pisatelja J.R.R. Tolkiena privlekla milijone bralcev po vsem svetu; Gospodar Prstanov je poleg Svetega pisma na Zahodu najbolj prodajana knjiga vseh časov. Kaj je tisto, kar v tej zgodbi pritegne toliko ljudi? Zakaj so prav v sedanjem času uresničili ta veliki filmski projekt, za katerega so, kot je znano potrošili, 190 milijonov dolarjev? Kaj je bilo tisto, s čimer je ta zgodba pritegnila tudi nebralce, vse tiste, ki knjige niso brali? Gospodar Prstanov obravnava boj med Svetlobo in Temo ob koncu nekega obdobja. Dogaja se v Srednji zemlji, kjer so do tedaj složno živela različna bitja, dobra in zlobna. Simbolno je bila moč teh skupin povezana z različnimi Prstani, ki so bili pred davnim časom skovani z namenom usmerjanja zgodovine sveta. Vilini so bila višja, neumrljiva bitja, katerih oblast je umrljivim bitjem v Srednji zemlji omogočala varno življenje, čeprav se tega niso zavedala, kajti staro vedenje se je popolnoma zgubilo. K vilinom je spadal mogočni čarovnik, mag Gandalf, ki je delal za blagor človeštva. Umrljivi so bili ljudje in hobiti. Hobiti, "mali ljudje", so bili podobni ljudem, vendar veliki le dober meter. Poleg treh Prstanov je obstajal tudi Prstan, katerega izvor ni bil popolnoma jasen in je bil delo teme. Usoda prebivalcev Srednje zemlje bi bila zapečatena, če ne bi bil temni gospodar Sauron pred stoletji premagan v boju s Svetlobo. Tako je za nekaj časa izgubil svojo oblast in Prstan. Prstan je bil dolgo časa skrit in nedejaven. Potem pa je po čudnih poteh prišel v roke hobitov. Sedaj ob koncu dobe je Sauronova moč spet zrasla, postal je močnejši in s tem je oživela tudi moč Prstana. Temnemu vladarju Sauronu je uspelo, da je v svojo oblast dobil devet Prstanov kraljev in jih skozi njih zasužnjil. Sauron je moč sedmih Prstanov zlomil, imeli so jo le še trije Prstani vilinov. Da bi lahko prišla spet popolnoma do izraza njegova moč v boju proti Svetlobi, ki se ji je bližal, je moral spet najti sedmi Prstan. V to je usmeril vse svoje prizadevanje.Usoda pa je hotela, da je postal nosilec tega Prstana hobit Frodo. Medtem, ko ga je lovila tema, se je za to, da bi izpolnil nalogo, s svojimi izbranimi osmimi tovariši podal na nevarno pot v deželo teme Mordor. Prstan naj bi tam vrgel v ogenj, iz katerega je nekoč izšel; kajti le tako bi bila dokončno uničena njegova moč. Pisatelj Tolkien je zaradi velikega poznavanja starih mitologij, ne da bi bil to njegov namen, ustvaril z globoko simboliko prežeto zgodbo. Režiserju Jaksen Petru je uspelo, da je na filmsko platno za zunanjimi dogodki, oziroma potovanji, boji in pošastmi, prenesel tudi to globino. Verjetno je temelj tega, kar nas prevzame, prav v tem; v veličastni in napeti zgodbi o Srednji zemlji so skrite resnice, ki vzbujajo odziv v naši notranjosti. Do izraza prihajajo vibracije, ki so drugače komaj zaznavne, ker so povezane s starodavnim vedenjem, ki leži globoko v človeški duši. Gledalcu se zdi, kot da bi se vrnil k stoletja starim dogodkom in kot bi imelo delovanje različnih moči v filmu nekaj skupnega z njim. Ko gledalec stopi v kino dvorano se njegova zavest se za tri ure vživi v dogodke v Srednji zemlji. Popolnoma se vživi v različne vloge, trpi in se bori, ko se Frodo poda s svojimi tovariši na pot k usodnim prepadom Mordorja, da bi uničil Prstan zla. Na pot se je odpravilo devet tovarišev: vilinec, Gandalf, škrat, dva človeka in štirje hobiti. Vsak izmed njih je imel v bratovščini pomembno vlogo, vendar so imeli trije še prav poseben pomen: čarovnik Gandalf, človek Aragorn in razumljivo, hobit Frodo, nosilec prstana. Čarovnik Gandalf je več kot ljudje, je neumrljiv. V tej podobi je tesno povezan z usodo vseh umrljivih iz Srednje zemlje. Njegova modrost in magija sta nad vsemi omejitvami Srednje zemlje. Zaradi tega je njegova naloga, da v tem časovnem obdobju vodi boj proti zlem silam teme, katerih vpliv sega daleč preko vidnega sveta. Na začetku je še "sivi Gandalf" , ko pa prestane preizkušnjo svoje moči in modrosti, dozori in postane "beli Gandalf". Na koncu obdobja, ko je prišel v novo stanje bivanja, je skupaj s svojimi tovariši zapustil Srednjo zemljo, kajti njegova naloga je bila s tem izpolnjena. V gledalcu se porodi slutnja, da je tu govora o nevidni resničnosti. Za umrljivega sedanjega človeka, popolnoma pogreznjenega v fizično, je prastaro vedenje o višjih življenjskih valovih in bitnostih, katerih delovanje in nastajanje je povezano z razvojem človeštva, skoraj popolnoma zgubljeno. Zanj so se ohranili le nejasni drobci. Toda, ali ta bitja zares obstajajo in ali obstajajo bitja, ki delujejo skupaj z višjimi silami Svetlobe, da bi dvignila človeštvo iz njegove poti smrti? Vsekakor! Aragornovo pravo bistvo ostane na začetku še skrito, kajti ljudje in hobiti ga poznajo le kot brezdelneža, ki se ga je prijel vzdevek "postopač". Vendar pa prihaja v bratovščini prstana vedno bolj do izraza, da je bil prvotno kralj. Njegovi predniki so bili nekdaj kralji Srednje zemlje, ki jim je pred davnimi časi Sauron odvzel njihovo kraljestvo. V boju Izildorja, Aragornovega prednika, je rezilo njegovega meča izgubilo proti temi svojo moč in meč se je razklal. Vendar je tudi Sauron izgubil oblast. Aragorna še vedno bremeni temna dediščina preteklosti. Nosilcu Prstana služi zato, da bi spet pridobil svoje kraljestvo. S podobo kraljevskega človeka je tu verjetno mišljen prvotni božanski človek. Ta resnična človekova narava spi v notranjosti brezdelneža in ga vznemirja. Aragorn je po eni strani vezan na temno, zemeljsko naravo Srednje zemlje, po drugi strani pa pozna Svetlobo in si prizadeva, da bi ji služil in s tem dobil nazaj svoje kraljestvo. Najlažje ugotovimo Frodovo istovetnost in istovetnost drugih hobitov. To so pravi naravni ljudje, ki radi pijejo in jedo, se zabavajo in udobno živijo v svojih votlinah na prelepih livadah. O velikih dogodkih v svetu raje ne želijo vedeti ničesar. Le redki izmed njih so drugačni in premorejo določeno pustolovsko žilico. Sem sodijo Frodo in drugi trije hobiti iz bratovščine. To so "mali ljudje", manjši od običajnih ljudi in zato nimajo nobenega pomena za dogodke v Srednji zemlji. Prav zato, ker niso vezani na nič, pa so primerni, da izpolnijo nalogo Prstana. Šele z Gandalfovo pomočjo Frodo spozna moč Prstana in premore pogum sprejeti svojo nalogo in se podati na pot, polno nevarnosti. V boju Svetlobe proti Temi prevzame svojo nalogo, čeprav se počuti majhnega in prešibkega. Poti ne pozna, toda zaupa svojim tovarišem in se poda nanjo. Celo v trenutkih največjega obupa globoko v sebi ve, da je to njegova pot, ki jo mora prehoditi, da bi uničil moč Prstana. Nihče ne hodi po tej poti zato, ker bi to rad ali zato, bi to bilo romantično in častno, ampak zato, ker sledi notranji poklicanosti, nuji. Vloga Froda je, da pokaže na povezanost vseh bitij vesolja, velikih in malih, močnih in šibkih. Ker so izšli iz Božje enosti, se razodevajo kot miriade bitij v neskončni raznolikosti. Vendar je osnova tej raznolikosti stvaritveni načrt. Vsako posamezno bitje, kjer koli se nahaja, je majhno kolesce v gibalu vesolja. Zato so dejanja vsakogar zelo pomembna za celoto, tudi najmanjše bitje lahko spremeni prihodnost vseh. Frodo je ob pomoči Gandalfa, Aragorna in ostalih primeren za nosilca Prstana. Nima preveč oblasti in si je ne prizadeva pridobiti, niti modrosti ali bogastva. Je pa dovolj srčen in pogumen, da razume svojo nalogo in jo začne uresničevati. Ko Frodo v trenutku obupa, globoko v notranjosti gore Morie, reče: "Želel bi si, da Prstana nikoli ne bi dobil. Želel bi si, da zanj nikoli ne bi slišal", mu čarovnik Gandalf odgovori: "To pravijo vsi, ki jim je bila namenjena takšna usoda. Vendar ni v njihovi moči, da o tem odločajo. Odločiti se morajo le, kaj narediti s časom, ki jim je dan." Luči se prižgejo. Filma je konec. Gledalčeva zavest zapusti Srednjo zemljo in se spet vrne v običajno vsakdanjo resničnost. Vendar pa občutki, ki se jih je film dotaknil, še nekaj časa vibrirajo. Ali je zaslutil veliko medsebojno povezanost vseh življenjskih oblik, katerih del je njegovo življenje? Verjetno je tako kot pri Frodu v njegovi razdvojenosti, ko zadonejo besede: "Odločiti se moraš le, kaj narediti z življenjem in časom tu na Zemlji, ki ti je dan! Odločitev je tvoja odrešitev, kajti v nasprotnem ostaneš še naprej mlačen in neodločen ujetnik časa in prostora." Miran. Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog