Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040103210531695

Obredje prsti četrtek, 15. januar 2004 @ 06:05 CET Uporabnik: Tatjana Malec V lestencu se zarisuje ogenj prižgan in življenje in zapresketalo v plamenih. Hudournik duš je zbrzel po strugi in ledene kovine so se dotikale mokrih teles. Pod strašnimi valovi potopljene tesnobe so se roke v globini oprijemale natrganih vezi, visečih iz zraka navzdol nad brezna teme. Žarki so se oprijemali stegnjenih rok, ki so se hotele odpočiti visoko na nebu med prvinami svojih poti in govorice. Med zublji ledene sodre so se potapljala velikanska sidra s svojim železnim tovorom. Oči so odpečatile svoje spoznanje in v vodni nokturno so se potopili zvonovi. Združeni delci mrtvega oglja v morju in v žveplo vtetovirane alge so črno pobarvale s svetlobo neverujočo temo. Stala sem sama, morda na vrhu luninega odsvita. Reka kamnov se je valila po pobočju ukrivljenih rudnin in človeških kipov, ki so se dvignili iz zgodovine časa, da povedo zgodbe o človeku in njegovih nekdanjih bivališčih, o rastlinah in živalih, ki so živele samo enkrat, o razsvetljenih domovih, ki nimajo več spomina. Vse je bilo ena sama nedotaknjena tema, ki je stražila dolgo razporedena vlaka resnice, negibna v razsežnosti časa in prostora v sivem pepelu, kamnu in skali, s podaljški jutrišnjega dne. Da bi to gibanje napolnila z novim semenjem, sem ponoči ko me niso videli ali spoznali prišla skoz neurje vesoljnega nemira in se prikradla k mizi, da bi použila kos kruha. Diagonalno je posijala svetloba v tišino in gnezda ptičjega petja so se oglasila. Čutila sem kako mi šepa srce in kako drhti ljubezen v njem. Izza okna sem gledala železniške tirnice in deželo odkoder sem prišla z besedo, ki me loči od večne kovine in omrtvičene tvari, dobrohodno in milostno sijoča iz daljnjih svetilk s posebnim obredjem prsti, ki se ga kljub kratkemu življenju metulja, s poltihim sprejemanjem vase tako veselim. ...o0o... Piše: Tatjana Malec Komentarji (0) www.pozitivke.net