Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040102140124482

Kako je Jezus krščeval petek, 16. januar 2004 @ 06:01 CET Uporabnik: stojči Če pa še cerkveni zgodovinarji in teologi mislijo, da je Jezus krščeval z vodo in postom, je pa res že skrajni čas, da stojči napiše in pojasni, kako je po njegovem videnju Jezus v resnici krščeval, vendar pojdimo najprej na zgodbo, ki sem jo slišal od svojega mojstra Prem Rawata. Na morju je slabo vreme, veliki valovi in tovorni ladji, na kateri je med drugim tudi dosti krav slabo kaže. Na ladji je tudi moder mož , ki opozarja posadko naj spremenijo smer vožnje, ker se ladja že preveč nevarno nagiba v bočno smer, da še rešijo ladjo, mornarji se mu pa režijo in mu povejo, da so oni šli že čez tisoč takih neviht in naj se kar lepo pomiri v svoji kabini in za svojo pomiritev spije malo ruma. Moder mož jih ne posluša, gre na palubo in v zadnjem hipu še skoči v vodo na pravi strani, preden vodni vrtinec ne zavrtinči lomeče se ladje. Plava z največjo močjo stran od ladje, ker dobro ve, da če ne bo, ga bo vrtinec potegnil nazaj v globino. Nevihta se hitro poleže, poležejo se valovi, na vodi pa plavajo razni ostanki od ladje. Eden od njih izgleda kar dober splav in nanj se privleče moder mož, ko nenadoma v daljavi sliši mukanje ene od preživelih krav. Skoči nazaj v vodo in priplava do krave se obrne nazaj proti splavu in krava mu sledi. Potegne jo na splav, še posebno pa je vesel, ko vidi, da ima krava mleko in mu bo vsaj za nekaj časa rešila življenje. Tako sta na milost prepuščena morskim tokovom, da ju nosijo sem in tja po morju. Po nekaj dneh moder mož opazi v daljavi otok in morski tok odnese njun splav k obali. Na otoku živijo ljudje in ko vidijo, da k njim plove nek čuden splav in na njem nek čuden stvor se vsi zberejo tam. Modrega moža sprejmejo, a takoj hočejo ubiti kravo, češ da je njihovo življenje pretežko in je komaj dovolj rib za njihovo preživetje. Naš mož jih vpraša, če še nikoli niso videli krave in da je krava koristna žival, ki daje mleko. Nihče mu nič ne verjame in ko že izgleda, da za kravo ni več rešitve, moder mož vzame v roko kravino vime in z njim brizgne curek mleka v usta enemu od zijočih otočanov. Otočan se oblizne in reče:«Mmm« to je znak, da je mleko dobro in da je krava rešena. Vaščani so s kravo nadvse zadovoljni saj se hrani le travo in ne je rib njihove dragocene prehrane, poleg tega pa daje mleko in moder mož jih nauči delati še celo maslo in sir. Krava od starosti enkrat umre, umrejo tudi vsi takrat živeči otočani z modrim možem vred. Ostane pa zgodba o kravi, ki gre iz generacije do generacije naprej. Dokler se eden od pametnih otočanov ne spomni, da bi bilo dobro postaviti tej kravi spomenik, ki je bila sveta žival in je rešila življenje njihovim prednikom in je že čas jo začeti moliti in prositi pomoči pri njihovem lovljenju rib. Otočani se strinjajo s tem predlogom in ji na vrhu največjega hriba postavijo en velik spomenik. Dokler se zgodba s kravo čez nekaj sto let spet ne ponovi in se na splavu spet znajde nek moder mož s kravo, katerega vodni tok spet nese proti tej isti obali. Zbrani otočani ga sprejmejo, a hočejo takoj kot njihovi predniki ubiti ta čuden stvor na splavu. Moder mož jih ustavi in jim reče, da je to krava, ki daje mleko. Otočani se hudo razjeze in eden od otočanov mu reče: »A te ni sram imenovati tvoj stvor isto kot našo sveto žival kravo, ki je dajala našim prednikom srebrno mleko, zlato maslo in diamanten sir?« »Poglej na naš sveti hrib, pa boš videl, kaj je prava krava !!!« Naš moder mož pogleda tja in ne ve, ali naj se zjoka, ali naj se smeji, ko vidi ta čuden stvor visok deset metrov z rogovi od glave do repa in vimeni vse naokrog celo po glavi in repu, tako da bolj izgleda kot neki čuden jež kot pa kak krava. Previdno s curkom mleka brizgne v usta tistemu, ki se najbolj razburja in ta ponovi nam že znani:«Mmmm«, Kar je znak, da žival ne ubijejo, čeprav potrebujejo še določen čas, da dojamejo, da je to res krava. Prepustimo zgodbi, ali njihov spomenik na hribu tvojih misli še naprej tam stoji,… Ja že smo pri razlagi zgodbe. Cela zgodba si ti kot tvoje telo, srce in tvoj dih. Otok z otočani je tvoj razum s svojimi dvomi in strahovi, pa tudi z vsemi napačnimi predstavami, ki si si jih sam Bog ve od kje nabral, od staršev, cerkve šole, družbe, ali pa si tako verjel, ker je nekje tako pisalo in se je tebi zdelo, da res mora biti tako. Potnik na splavu je tvoj dih in krava tvoj stvarnik, ki ti daje izkustva božanskega mleka, masla, sira, ki jih skozi tvoje čutno zaznavanje prepoznava tvoj razum. Vrniva se k naslovu današnje zgodbe. Sam Bog ve, zakaj je Jezus v svojem zemeljskem življenju tako ljubil simbole, parabole in alegorije, da so ga takrat v njegovih razlagah le redki ljudje razumeli, kot bi se takrat trudil, da ga večina ljudi ne bi prepoznala in ga tudi ni. Zelo jasno je, da Jezus ni potreboval nobenega Janezovega krsta z vodo, ampak je bilo to samo njegovo simbolično dejanje za ljudi, da je za notranjo preobrazbo potrebno določeno dejanje. Voda je čudovito sredstvo za čiščenje telesa, za čiščenje duše pa na žalost veliko premalo. Za to je potrebno tvoje čutno zazanavanje notranjih čudežev, ki se ti itak dogajajo prav vsak dan, samo da jih ti mogoče ali še ne zaznavaš, ali pa jih, vendar jim nikoli ne posvečaš prav nobene pozornosti. Govorim o čudežu čutnega prepoznavanja signalov, ki ti jih pošilja tvoje srce. Torej stojči nehaj že nakladat in lepo takoj povej s čem je Jezus že krščeval? Ok naj ti bo. Torej Jezus je krščeval s sabo in svojim dihom, s tem kar je on sam bil: Logos. Krščeval je z notranjo Svetlobo, z notranjim Zvokom, s svojo Resnico, s svojim Mirom (Mir vam dam, Mir, ki ni od tega sveta) in s svojo brezmejno Ljubeznijo, ki je prihajala skozi njegov dih. To najžlahtnejšo vibracijo diha je prenašal na ljudi in jo še vedno prenaša na vse tiste, ki z njim uspejo vzpostaviti ta notranji stik in so jo sposobni prepoznavati in vpijati iz zraka in svojega srca. Večini od nas pa je za to potrebna pomoč živega mojstra, tako kot meni in mnogim milijonom ljudi po svetu danes pri tem notranjem razvoju in razumevanju diha pomaga mojster Prem Rawat. Pomaga mi pri tem, da sam postajam ta Resnica, ki je kot sem že opisal eno samo blaženo čutno zaznavanje svojega srca in celega sebe. Prvotni naslov tele zgodbe je bil: Ali se je Jezus zmotil? Zmotil v tem, da ni navedel svojim učencem, od katerega mojstra se je naučil veščine prenašanja tega veličastnega učenja diha srca, kar Janez vsekakor ni bil, ali pa se ni zmotil in je to on sicer razločno nekje navedel, pa je nekdo pozneje zaradi točno določenih razlogov, to iz svetega pisma izbrisal. Je pač mnogo lažje krščevati z vodo, kot pa najti nekoga, ki krščuje s svojim Dihom Srca, svojo Resnico, Ljubeznijo in svojim blaženim notranjim Mirom. Ja tvoje srce in tvoj dih, tvoje čutno zaznavanje čudežev, ki se ti dogajajo vsak trenutek tvojega življenja skozenj, je bistvo vsega: Bistvo, da si tudi ti sam: ta dih notranje Svetlobe, Resnice, Miru in Ljubezni odet v meso. Ali pa meso, odeto v dih teme tvojih dvomov, strahu in laži. Stojan Svet Komentarji (0) www.pozitivke.net