Steblo openja
šepetljivi glas.
Praskeči ognj
zametka buhne
v svečavo.
Nadihne cvet gladiola.
Kaplja
za kapljo krvi
v magmatičnost
drsi
navzgor,
v pokončnost razkošja
kraljevskih dvoran.
Dvorednost
prosojnih rdečih čaš
z velarnim
odzivanjem
svetlobnic
podarja srčne
talismane,
posetnice brez naslova.
V rožnem vencu
docveta
zlati violetni trak
cvetlično
prebujenje
z nasmehi
tenkolistne
zadostitve
za vstajenje
brezimnega
v platnenem oblačilu,
z zarisanimi znamenji
pokolenj.
Pne se na obzorju
nebesni lok.
V zlaseju
iz kršja
vstaja jutro
in molčečnost
sterilnih
rosnih spevov.
Žarki v brezah
šumijo
s šelestečim
izsihanjem trave
v barve počitka.
Steblo openja 
