Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20031230165346647

Zdravje - namesto borbe proti namišljenim sovražnikom petek, 16. januar 2004 @ 06:53 CET Uporabnik: Pozitivke Komu so potrebni sovražniki ? Šele nedavno sem se pričel spraševati, zakaj sem pravzaprav celo življenje v slepem zaupanju prevzemal splošno veljavne vzorce o nevarnih mikrobih, katere naj bi bilo potrebno nenehno uničevati, da ne bom dobil to ali ono bolezen. Torej sem se šele zelo pozno zavedel, da se pravzaprav nahajam v ogromnem, organiziranem svetovnem sistemu poneumljanja, ki pač vedno koristi le tistim, ki hočejo zaslužiti na račun mase poneumljenih ljudi. Vse skupaj se prične že pri vcepljanju prvih vzorcev, s katerimi naj bi "vzgajali" nas otroke - bolje rečeno manipulirali. Učili so nas, da se svet deli v dobro in slabo, pravilno in nepravilno in da so za vse, kar je nepravilno, predvidene baje strašne kazni - torej vcepljen nam je bil prvi strah. Tako sem pač moral paziti, da bi vse delal "prav" - v nasprotnem primeru pa sem potrpežljivo lahko računal na kazen. "Če si zob ne boš umival z zobno pasto, boš imel piškave", so mi rekli - niso pa povedali o škodljivosti močnatih izdelkov, ki so se nalepili na zobe in jih skupaj s sladkorjem dobro pripravili na gnitje in da je to dejanski vzrok za tegobe, ne pa zgolj neumivanje zob. Tudi niso povedali o škodljivosti in nevarnosti fluorovih spojin v zobni pasti. Ko sem vsako zimo nenehno bolehal za raznimi prehladnimi obolenji, so govorili o nekakšnih epidemijah gripe, na debelo so nam dajali antibiotike, tablete za zniževanje vročine in druge neumnosti. Vlekli so nas na cepljenje proti gripi, oslovskemu kašlju, tuberkulozi, črnim kozam, mumsu, ošpicam, paralizi in še drugim sovražnikom, da bi tako bili "zaščiteni" - nihče pa nam ni povedal, da se prav s temi cepljenji otroku za vedno poruši naravni imunski sistem in pridobi "cepce", ki bodo nato celo življenje dobri potrošniki strupenih farmacevtskih izdelkov ! Šele na stara leta se mi je posvetilo, ko smo v pogovoru s prijatelji razpravljali o temu, kakšne delnice bi bile najbolj zanesljive ter prišli do zaključka, da bo z ozirom na nenehno naraščanje obolenj potrebno kupovati čedalje več zdravil in da se bo vedno hitreje morala razvijati tudi farmacevtska industrija - to je torej najbolj zanesljivo vlaganje denarja. Še vedno pa se nismo vprašali, kje naj se vse to konča - saj bo moralo nekoč priti do tega, ko ne bo več možno vsega plačati ! Tudi nikomur ne pade v glavo najbolj preprosto vprašanje: kako to, da je na eni strani čedalje več takoimenovanih "zdravil" in cepiv, na drugi strani pa istočasno narašča število takoimenovanih "bolezni"? Šele takrat, ko sem prečital zelo dolg spisek vseh teh imenitnih "zdravil", ki dokazano direktno povzročajo poškodbe na organizmu (F.Konz: Urmedizin, str. 841 do 854 drobnega tiska!), ter 1500 strani obsegajoč almanah o poškodbah zaradi zdravil, ki ga redno objavljajo v Angliji, sem počasi pričenjal razumevati. Odgovori vedno lahko pridejo šele takrat, ko nastanejo vprašanja ! Danes je vsakomur jasno, ki je že sam pričel razmišljati, da gre izključno za poneumljanje, torej za prevaro in zaslužkarstvo tovrstne industrije. Na novo pričenjamo odkrivati tisoč let stare resnice, ki jih je poznal že Hipokrates - kot bi na novo poizkušali iznajti smodnik. In čudno: le zelo malo ljudi pozna delo higijenistov, ki si že skoraj dvesto let silno prizadevajo, da bi med ljudi prodrla resnica o zdravju - pa proti grozoviti premoči ogromnega kapitala, ki plačuje reklamne akcije po vseh medijih ter deluje skupaj z državnim izobraževalnim sistemom medicine ter nato vsega zdravstva, le počasi uspevajo. Na novo odkrivamo čudovite publikacije dr. Tildena (Preporod 9), ki je za tiste čase zelo pogumno povedal, da je ideja o bogu in hudiču vodila v zmotno verjetje v ozdravljenje in nadaljevala prastaro borbo proti raznim demonom oziroma zaslužkarstvu na ta račun. Da ne govorim o prisilnem cepljenju otrok v nekaterih zaostalih deželah, medtem ko je le-to v naprednejših državah samo še prostovoljno. Še bolj čudno pa je, da so prav ti ljudje, ki so peljali otroke na cepljenje, kljub tej takoimenovani "zaščiti" še bolj prestrašeni - in tokrat upravičeno - da bo otrok dobil prav to bolezen, "proti" kateri je bil cepljen ! (glej tudi dokumentacijo in fotografije otrok, poškodovanih zaradi cepljenja - F.Konz, str.75-77). Kljub obsežni literaturi in znanstvenim dokazom, ki so ovrgli mikrobno teorijo (dr. Buchwald: "Cepljenje - posel s strahom", založba Hirthammer, D, Coulter: "Cepljenje - neverjetna pomota", Delarue: "Zaščita s cepljenjem - pomota ali laž?", J.F. Grätz: "Cepljenje z vidika homeopatije" itd.), ter dokazali, da prav vsako cepljenje povzroči možganske reakcije, ki lahko vodijo tudi k kasnejšim težkim in neozdravljivim poškodbam, katere pa zaradi neodraslosti otroših možgan niso opazne takoj po cepljenju, se še danes prav v naši državi dogaja, da nekaterim naprednim in ozaveščenim staršem oblasti grozijo celo z denarno globo in prisilno, policijsko privedbo otrok na cepljenje ter drugimi šikanami ter da so se ti starši morali združiti v društvo SVOD (Božič Bina, tel. 068-378730), ki lahko edinole z ustavnim sporom kaj doseže, da se bomo tudi pri nas uprli srednjeveškemu poneumljanju in izkoriščanju na račun nedolžnih žrtev - otrok ! Zakaj se vendar ne odpre večina ljudi za informacije, ki so že stoletja na voljo in ki so danes vsakomur dostopne celo že po internetu? Ali je to preprosto udobnost in lenoba? Ali pa ne želimo prevzeti odgovornosti zase in za svoje zdravje? Ali res "ni časa", da bi se informirali? Ali se raje pustimo ustrahovati in smo "pridni" v smislu neke toge, nesposobne in zastarele zakonodaje? Ali smo preprosto neumni? Kaj je torej vzrok, da danes lahko govorimo kvečjemu o drobcih promilov vseh prebivalcev planeta, ki so že v tolikšni meri osveščeni, da so radikalno odvrgli vse kemične strupe (v kolikor je to sploh še možno) in drugo nepotrebno potrošniško navlako, ki je zdravju škodljiva? Saj teoretično je prav lahko razlikovati, komu naj verjamem: ali tistemu, ki mi po vsej sili (tudi ob zlorabi oblasti in njenih organov) nekaj takorekoč prisilno prodaja, - ali pa higijenistom, ki so sami s svojim načinom življenja in dočakanjem visokih starosti brez bolezni dokazali pravilnost svojih idej in ničesar ne prodajajo ! Sužnji svojega uma ? V knjigi Charlesa Bernerja: "Um in čiščenje uma", ki je izšla tudi že v slovenščini in je pri nas kakor "po naklučju" (?) že razprodana in zato težko dosegljiva, je izvrstno opisano delovanje uma, katerega po nepotrebnem tako čislamo in domišljavo povzdigujemo. Opisan je tudi nastanek uma, od prvih vtisov v otroštvu, okrog katerih se nato zbirajo podobni vtisi prav v tisti smeri, ki je bila na začetku ubrana - dokler ne zrastejo trdna "stališča", ki pravzaprav vodijo naš um. In če smo na primer zavzeli splošnoveljavno stališče, da je treba tujim ljudem v belih haljah slepo zaupati, jim bomo pač zaupali. In če zastopa in uzakonja nek zakonodajni organ in neko ministrstvo določeno stališče, se mu pač po poti najmanjšega upora pridružimo in sploh več ne opazimo, da gre za perfidno masovno manipulacijo. Zdravniki sami v okviru uradnega študijskega programa ne dobijo niti osnovnih informacij o nekaterih naravnih zakonih, katerim je podvržena vsa narava, niti o škodljivosti nekaterih sicer uradnih postopkov in sredstev, kot so kemoterapija, obsevanje, pridelovanje in predelovanje hrane itd. Moj dedek je bil eden od najboljših zdravnikov-internistov v obeh starih Jugoslavijah - pa danes lahko rečem, da kljub temu pravzaprav ni imel niti pojma o delovanju prebave, o učinku kemičnih strupov (zdravil) in niti o osnovnemu: kaj je pravzaprav zdravje in kaj bolezen? Zavedal pa se je skupnega vzroka za vse bolezni: nenaraven način življenja. Zato in zaradi takratnega pomanjkanja zdravil in drugih škodljivih postopkov ter zaradi individualne obravnave in direktnega kontakta s pacijenti, ki se je začel že pri diagnostiki, je imel relativno velike uspehe. Danes pa se še tisti redki zdravniki, ki so informirani, bojijo povedati resnico - kaj šele zdraviti po neuradnih metodah, da ne bi izgubili svojega statusa, kar se je tudi v Sloveniji že dogajalo ! Ali pa "strokovno" podpreti akcijo proti cepljenju in drugim poneumljanjam! F. Konz predlaga v svoji knjigi: "Pramedicina" izjave, katere naj bi zdravniška ustanova potrdila pred vsakim cepljenjem, vsakim operacijskim posegom in tudi vsakim prisilnim sprejemom v psihiatrično obravnavo - te izjave v prevodu prilagam. Vrnimo se k delovanju našega uma. Če smo torej zavzeli stališče, da se moramo nenehno boriti proti nekim hudobnim mikrobom in ne želimo sprejeti dejstva, da vsi mikrobi samo opravljajo svojo naravno funkcijo in se zatorej razbohotijo samo tam, kjer je treba uničiti in s tem odstraniti zaradi nenaravnega načina življenja pokvarjeno tkivo, potem bomo zlahka nasedali vsem prodajalcem farmacije, kozmetike in drugih tovrstnih industrijskih panog. Vse nasprotne informacije nas sploh ne bodo mogle doseči in bodo v najboljšem primeru potisnjene, odrinjene v nezavedno plat našega uma. Ne da bi se zavedali, postanemo tako sužnji svojih vzorcev, svojih stališč in s tem svojega pomanjkljivega uma. V Naravi pa ne obstaja dobro in slabo, bog in hudič, je le ena Narava kot taka - "nenarava" ne obstoja ! Zato se lahko v njej počutimo zares popolnoma svobodne, nič več nismo pod pritiskom stalnega primerjanja, ali delam nekaj prav ali ne - ter vse to po katerih kriterijih, ki so lahko raztegljivi po mili volji in odvisni spet od stališča, s katerega gledamo. To je torej mislil dr. Tilden s tem, da tu ni nobenega nasprotnega božanstva ali entitete ! Če se le uspemo očistiti - topot ne samo črevesje, temveč tudi in predvsem naš um (!!!) in postanemo tudi sami del te Narave! (v kateri ni uma - je pa inteligenca). Zanimivo, da pred leti, ko sem se zaradi bolečin v križu pričel intenzivno ukvarjati z vprašanjem zdravja - takrat bi zlahka dobil tudi vse informacije o celostnem gledanju na človeka, kot so ga poznali nekateri že stoletja - ampak takrat sem vse to odrival, saj sem bil prepričan, da je v glavi vse v redu in da me le križ boli in da se je treba "proti temu na nek način boriti!" In šele danes vem, da spet ni bil slučaj, da mi je knjigo o umu šele sedaj prinesel nekdo, ko sem bil zanjo pripravljen. Če danes pripovedujem o svojih spoznanjih na primer prijateljem, za katere vem, da bi vse te podatke krvavo potrebovali in da že rapidno propadajo zaradi kakšne bolezni in borbe proti nekim namišljenim sovražnikom, da jim bo morda celo časa zmanjkalo - opažam najpogosteje totalno zaprtost proti vsem informacijam, totalno odklanjanje edine naravne in edine možne poti da se rešijo. Sedaj zaradi tega nisem več žalosten - vsakdo si pač izbira sam svoje odločitve. Predobro vem, da je pot odgovornosti zase zelo težka - vendar ima tudi svoje prednosti: lahko se učimo, napredujemo in smo pri vsem tem svobodni. Tudi če včasih zaidem na stranpota ali pa zdrsnem nazaj v stare vzorce in razvade - danes zaradi tega ne padem več v občutke sramu, ker delam nekaj "nepravilnega" ter ne zaniha se več "peklenska gugalnica" (gl. knjigo Dr. Sanje Rozman). Ni več prisile in zato je več svobode. Sploh pa: nehote spet govorim o "manj" in "več" - in s tem padam nazaj v vzorčni par, iz kakršnih je sestavljen togi oklep uma! (a to le za ilustracijo tega, kako je moje bivanje prežeto prav s temi vzorci in stališči, kar ovira Svobodo in Resnico - to pa je tisto, kar vendar iščem!) Preprosto povedano: poizkušam in učim se nenehno, ne biti več "neprestano zaskrbljen", ali bom tudi v prihodnjem mesecu dobil penzijo, ali bom dolgo živel, ali bom uspel ohraniti zdravje, ali me bo žena večno ljubila, ali bo otrok prišel iz zasvojenosti z mamili, ali bo država vrnila premoženje, ki je bilo zaplenjeno očetu, ali bo tudi pri nas spet vojna, ali bo kmalu zastrupljeno okolje, zrak, voda, zemlja, tako da ne bo več možno živeti, ali bo jutri nevihta s točo, ali si bo cucek kakšnega našega državnika pokvaril želodec, koliko ljudi so oropali, posilili, ubili, prevarali po svetu, kakšne nesreče in katastrofe se dnevno dogajajo, ali mi bodo o vsem tem poročali po medijih, da bom vedno na tekočem, ali bom lahko plačal servis za avto, kaj bo, če se bo bencin spet podražil, ali me bo pozimi zeblo, ali me bodo požrli mikrobi, ali sem na sprehodu dobil kakšnega klopa, ali sem zaklenil avto da ga ne bodo ukradli, ali imam plačano zavarovanje za hišo, ali sem dal cepiti cucka da ne bo zbolel, ali imam dovolj zalog hrane v hladilniku, ali mi bo škodil kozarec vina, ki sem ga spil, ali me bodo napadli, če grem sam po cesti, imam dobrega zdravnika, potrebujem še body-garda, bo zobna proteza zdržala še letos, bom na starost osamljen, se bom v kakšnem javnem nastopu osmešil, me bodo ljudje odklonili, proti komu bi se še lahko boril in proti čemu bi še lahko sklenil zavarovanje, da me ne bo večno strah... in našteval bi lahko vsaj še deset strani mojih bivših "zaskrbljenosti"! Vse to naštevam le za primer, kaj vse je treba poleg kemičnih zdravil in kozmetike pometati iz svojega življenja ! Rajši uživam vsak dan, pa naj bo sončen ali deževen, vsako minuto, pa najsibo v čitanju dobre knjige, obiranju sadja, nabiranju rastlin, poslušanju ptičev, ki prelepo prepevajo vsak dan - tudi če so ljudje ravnokar nekje nekoga oropali, zazanavam čudovite vonjave cvetočega bezga in jasmina, ki ostanejo popolnoma nespremenjene tudi če nismo zmagali v nogometni tekmi, veselim se okusa svežih češenj, pogleda v oči moji dragi, letenja nad čudovitimi gorami, srečen sem, ker sem lahko svoboden, počutim se zdravega in zadovoljnega, ker sem se končno osvobodil vseh zaskrbljenosti, ne obsojam več soseda, če je večno zaskrbljen temveč ga razumem, saj bo on dobil čir na želodcu, ne pa jaz, ne jezi me več policaj, ki je ženi zaračunal prehitro vožnjo, saj to je bila njegova naloga, ne razburjam se več, če se kakšen dirkalec za menoj trka po čelu, ker z ozirom na njegovo stališče vozim prepočasi, odkrivam vsak dan nove čudovite stvari, o katerih se mi prej še sanjalo ni, vesel sem, da je pri nas že toliko presnojedcev, čeprav vem, da vsi goljufajo in nihče ni 100-procenten, naša država je kar v redu, tudi če je še prisotna gromozanska birokracija, sodstvo je še kar v redu, tudi če v osmih letih ne morejo rešiti moje vloge, pa zakaj bi si zaradi tega grenil življenje, če sem penzijo porabil že do petnajstega v mesecu, mi ni treba več drugega kot ribezelj, ki ga je na vrtu brezplačno v izobilju,...in še bi lahko našteval tudi deset strani - ampak bodi dovol za to, kar hočem povedati: vsa ta stališča takoj in neposredno vplivajo tudi na naše zdravje ! , Sami izbiramo, ali bomo večno v strahu in stresu, ali pa želiko nekoč popolni dušni mir? Ali se bomo odprli za vsa doživetja preko vseh naših čutil (kot smo tega bili sposobni v otroštvu), ali pa bomo sami okrnili in omejevali svoje življenje? Si bomo sneli "paradižnike z oči" in vse omejujoče vzorce in stališča iz našega uma ter vsa bremena z duše? Potem bomo zagotovo lahko tudi bolje živeli brez vseh bolezni, brez borbe proti namišljenim sovražnikom, tudi spoznali bomo, da nam ljudje pravzaprav nič hudega nočejo in če se bo očistil naš um, bomo morda lahko vzljubili celo samega sebe? Se bomo žrtvovali na oltarju lažnih bogov, bomo darovali naše otroke kot potrošnike neki industriji, bomo do smrti vpreženi v jarem kot vlečni voli? Čudovito je dejstvo, da lahko prav vsakdo od nas izbere že takoj danes in se odloči zase kot del Narave, ki je samo ena, ne pa zase kot borca proti nečemu, kar naj bi ga ogrožalo. V bistvu zelo enostavno, pa vendarle težko, dokler ne naredimo prvega koraka in dokler ne spoznamo, da je ta pot naš cilj. Predvsem pa: ne pustimo se več poneumljati ! Saj na vsako stvar lahko gledamo tudi z druge strani - n.pr.: niso me zdravniki zavozili - sam sem dopustil, da so me ! Ni me policaj ogulil za globo - sam sem dopustil, da me je ! Vsakdo ima takšno ženo in takšno vlado, kakor si jo je zaslužil. In vsakdo ima takšno zdravje, kot ga je negoval - ne pa kot so "dopustili neki mikrobi", katerih nisem uničil! Vsakdo je lahko toliko srečen v življenju, kot sam želi - in to ni prav nič odvisno od zunanjih okoliščin. Z ženo sva radikalno odmetala prav vsa zdravila in kozmetiko - sedaj še skoraj vse strahove in zaskrbljenosti in življenje je postalo lepše, enostavnejše, zanimivejše, pa še cenejše. Takoimenovane "nestrankarske" časopise sem odpovedal, reklame vse zavračava. Če nekega dne na svetu ne bo več nasprotnih stališč, potem tudi ne bo možnosti niti za najmanjšo napetost ali prepir - zakaj bi s tem izgubljali čas? Osebno mislim, da je za vse rešitev prav v celostnem pristopu - torej tudi in najprej v našem umu, ki naj bo le naše orodje - ne pa naš vladar ! Poizkusi, da bi vzpostavil in vzdrževal zdravje samo na telesni ravni, so, dolgoročno gledano, lahko samo deloma uspešni. Zdrav duh v zdravem telesu ! Joša Medved, junija 2000 Komentarji (0) www.pozitivke.net