Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20031229172138607




Osebnostna rast in usklajeno celostno gledanje

sreda, 18. april 2018 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Čim višje se dvigam, bolj se mi razširja obzorje. To ne velja samo za letenje z zmajem, temveč tudi na splošno v življenju. Ne vem zakaj se nekateri ljudje tako oklepajo izhojenih tal in starih vzorcev, potem pa se čudijo, da ne doživijo nič novega, da ne morejo napredovati in da se izgubljajo v sivi vsakdanjosti in dolgočasju, ali pa celo zapravljajo svoj življenjski čas s potrošniškimi in nadomestnimi omamami, dokler ne zapadejo v zasvojenost, da bi si tako olajšali bolečine zaradi nezadovoljnosti s samim seboj.

Dr. Devanando O. Weise, ki je imel nekoč predavanje v Ljubljani, nam je v odmoru zadal sledečo nalogo: predstavljati smo si morali, da smo stari že okrog sto let, da sedimo v gugalniku in razmišljamo o življenju, katerega smo dotlej že preživeli. Ali smo lahko zadovoljni? Ali bi želeli kaj drugače? Če se zavemo, da bi želeli kakšno spremembo - potem se preselimo spet v sedanjost in to storimo namesto da iščemo sto izgovorov, zakaj tega ne bi mogli storiti!

Ko vedno iznova razmišljam o smislu življenja, se mi tudi vedno bolj zdi, da je ta smisel prav v učenju, ker brez učenja ni napredovanja. Ne morem pa biti pripravljen za učenje, dokler se popolnoma ne osvobodim vsega kar me pri tem lahko ovira: to so vsa negativna čustva, od strahu in zaprtosti, pa do jeze, sovraštva, neodpuščenih zamer, to so nadalja stari vzorci, ki me obdajajo kakor plot z bodečo žico in zaradi svojega udobnega šablonskega gledanja se raje vrtim v krogu dobro poznanih zmot ter gledam, kaj se dogaja v televiziji, ali pa pri sosedu. Kako majhen odstotek ljudi se vendar zaveda, da jih ne more osrečiti samo delo, niti samo partnerstvo, niti vse drugo, če pri tem niso svobodni in ne razvijjo svoje osebnostne rasti, ki pa je lahko samo posledica nenehnega učenja.

Ko takole pričenjamo nekaj spreminjati - pa četudi je to samo na fizični ravni, ko smo na primer zaradi izgubljenega zdravja spremeniti način prehrane in način življenja - se ne zavedamo vedno, da vsaka resnična sprememba potegne za sabo dogajanje na vseh področjih življenja in na vseh nivojih.

Dokler nam sadna prehrana pomeni samo sadno prehrano, ne bomo dosti dosegli, saj bomo ob vsaki priliki padali nazaj odkoder smo prišli, ali pa še nižje. Če sem se razvil samo kot strokovnjak na nekem ozkem področju, kjer sem lahko prvi in najboljši na svetu, bom ostal duševno reven in nezadovoljen, ker sem zanemaril ostala področja - Nemci pravijo takemu: "Fachidiot".

Četudi sem nakopičil ogromno denarja, pa nimam niti časa, niti želja, ki bi si jih hotel uresničiti, ali pa mi je medtem razpadla družina in sem izgubil zdravje, ne morem biti zadovoljen. Jaz sem se šele pri šestdesetih letih starosti, po dveh neuspešnih zakonih in finančnih polomijadah teh po zdravstvenih težavah pričel učiti in zavedati se, za katera področja življenja sploh gre (glej J.Rifenbary: Brez izgovora):

· telesno zdravje, ki ga dosežem z zdravo prehrano, gibanjem, zrakom, soncem, (mnogo ljudi se že tukaj nekako ustavi in se čudi, da še ni sreče)...

· duševno zdravje, ki ga dosežem z umiritvijo in uskladitvijo misli in čustev ter povezava telesa in duše (jogijske vaje, pranayama, meditacija) - nenehno učenje, izpopolnjevanje in zadovoljstvo, ki ga doživljam pri napredovanju in rasti osebnosti...

· duhovna rast s širjenjem zavedanja in razumevanja ter z gradnjo harmonije, dovolj časa za čitanje, razgovor in učenje, sem spada tudi premagovanje škodljivih vzorcev, notranja osvoboditev, razširjanje in poglabljanje doživetij, kreativnost...

· družina, družba, poklic in vse, kar bazira na medčloveških odnosih - pri tem nujno ugotavljam, kdo sem, kakšen sem in kakšen želim biti; naučim se zakonov, ki veljajo za uravnotežene in harmonične odnose, zavedanje, da sem del prirode...

· denar, ki ga moram zaslužiti za uresničenje svojih materijalnih želja - vendar na tak način, da me bo delo zadovoljevalo istočasno tudi zaradi nematerijalnih uspehov.

Le najsrečnejši se lahko ukvarjajo s svojim hobby-jem, ki pa prinese tudi denar - ostali potrebujemo dodaten čas za hobby-je: šport, glasba, slikarstvo, pesnikovanje, in brezkončna množica stvari, s katerimi bi se radi ukvarjali že iz mladosti - pa se izgovarjamo, da "ni časa"...

Z ugotovitvijo in zavedanjem področij ter stvari, ki so zame važne, pa še nisem vsega opravil - treba jih je tudi med seboj povezati in uskladiti. To usklajevanje pa ne pomeni, da si lahko enostavno razdelim dnevni čas na toliko enakih delov, kolikor je področij. Gre bolj za zavedanje, da lahko obstaja le vsa celota skupaj.

Šolski zdravniki na primer večinoma delajo to napako, da gledajo in skušajo ozdraviti samo en organ ali del telesa, na katerem so se pojavili simptomi - na tak način nikdar ne more biti uspeha! Ampak ne valimo odgovornosti na zdravnike - to lahko opravimo tudi sami, s tem, da vprašamo zdravnika po vzroku za bolezen. Če tega ne ve, ali se o tem noče izjasniti, potem se lahko takoj in brez vsake škode od takšnega (slabega) zdravnika poslovimo in si poiščemo drugega. Še bolje pa je, če zaupamo lastni ozdravitveni moči organizma, ki se nikdar ne moti. Bolezen je le opozorilo organizma za nas, da smo nepravilno živeli - torej niti ni treba spraševati zdravnika po stvareh, ki bi jih morali najbolje vedeti sami (glej knjigo F. Konz-a: "Urmedizin"...).

Enak princip velja žal tudi za specijaliste, brez katerih, mislimo, da danes več ne gre: če z odprto jetiko, ali kakšno drugo boleznijo srečamo ortopeda, bo ta v najboljšem primeru lahko ugotovil samo ploske noge...

Prav tako ne more biti slučajna kronična bolezen prazne denarnice. Nadalje lahko srečamo ljudi, ki so duhovni orjaki, o ostalih področjih življenja pa nimajo pojma in na koncu se samo še čudimo, kako je možno, da včasih takšni duhovni velikani, ki bi radi učili in vodili druge, sami napravijo samomor? Vsak dan in na vsakem koraku bomo zaznavali boleče disharmonije - kot na primer: predstavniki neke religije, ki se imajo za božje poslance na Zemlji, pridigajo o ljubezni, zatem pa nadenejo drug predpasnik in zakoljejo prašiča, katerega obupnega joka sploh ne zaznavajo in mislijo samo na to, kako se bodo mastili s pečenko.

Zidarji, učitelji, ministri in milijoni ljudi, ki se imajo za dobre, brez pomisleka odmetavajo še goreče ogorke iz drvečih avtomobilov, prazne konzerve in steklenice po gozdovih in gorah... in še neskončno število podobnih primerov. Tudi v naših vrstah so takšni: ko se nekaj časa držijo dijete, se spet nažro za njih škodljive hrane - potem pa pričakujejo, da bo post ali pa klistir učinkoval kot neke vrste "odpustek" in vse naj bi bilo spet dobro.

Kako pa naj svoje življenje uskladimo, harmoniziramo? Teoretično na dva načina: dodajati tam, kjer je premalo, ali pa odvzemati tam, kjer je preveč. Vendar odvzemanje lahko mirno omejimo samo na tistih nekaj škodljivih vzorcev, katere zamenjamo za bolj zdrave, sicer pa raje negujmo vsa doslej zanemarjena področja, ki se jih zavemo, da nam ne bo šlo kot dvema opicama, ki sta želeli pravično razdeliti melono: tista, ki je bila "glavna", je odgriznila kos melone na tej strani tehtnice, ki je bila težja - ker pa je odgriznila preveč, je bila sedaj težja druga stran... in tako se je nadaljevalo, dokler ni melone zmanjkalo za drugo opico.

Zdi se nam, da je največji problem čas - pa temu ni tako! Le pošteno poglejmo, koliko časa zapravimo za neumnosti - kot je gledanje solzavih nadaljevank po televiziji, neprenehnega kupovanja množice nepotrebnih potrošniških artiklov, ki se že po kratkem času samo valjajo naokrog, poslušanjem poročil o katastrofah, nesrečah, umorih in drugih grozot, gostilniško čvekanje, ki traja ure in ure in ostane končno popolnoma brez vsakega spoznanja, sklepa ali konstruktivnega zaključka, vrtenje v krogu vedno enakih družinskih bojnih iger, ukvarjanje z delom, ki ga sploh ne maramo in še mnogo tega...

Torej so nam na voljo ogromne časovne rezerve - le poiskati jih je treba! Usklajenost področij našega življena bo baza, na kateri bo lahko uspevalo drevo naše osebnostne rasti.

Hvala za pozornost !
Joša Medved

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20031229172138607







Domov
Powered By GeekLog