Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20031207191457378




Pavlova kriva vera preplavila ves svet (1. del)

ponedeljek, 15. december 2003 @ 06:00 CET

Uporabnik: Pozitivke

dr. France Susman

Samozvani apostel Pavel je učil manjvrednost ženske, suženjstvo, ubijanje in uživanje živali, nikoli se ni skliceval na Jezusov nauk in njegovo življenje. Prvotni, esenski kristjani so ga imeli za demonskega nasprotnika Mesije. Namesto Jezusovega nauka o zdravem življenju in reinkarnaciji je učil odrešenje z Jesusovo smrtjo na križu. Od vsega začetka je bil zagrizen nasprotnik esenskega krščanstva in ker ni uspel s svojo odprto sovražnostjo, se je zvijačno vrinil v njihove vrste, da bi ga uničil od znotraj. Ko je postal njegov razkol dovolj močan, je spodnesel prvotno cerkev. Rimska cerkev, in prek nje vse obstoječe krščanske cerkve, slonijo na Pavlovih izmišljotinah. Cerkev je uporabila pravega Jezusovega apostola Petra za potrjevanje Pavlovih krivih naukov.


Ali zvenijo vse te trditve absurdno? Dvatisoč let taka prevara? Cerkev je bila moralna velesila, zato ji je uspelo v navezi z agresivnimi svetnimi oblastmi dušiti vero in življenski slog prvih kristjanov.


Predlog! Preberite tako zvano Sveto pismo Nove zaveze pod tem vidikom in prišli boste do istege zaključka kot tretji predsednik ZDA in avtor ameriške deklaracije neodvisnosti, Thomas Jefferson: "Paul was the first corruptor of the doctrines of Jesus!" Še hitrejša pot je, če po tolikih stoletjih prenehate jesti živali in ugotovili boste, ali je možno, da bi veliki pravi učitelji človeštva res učili, da so nam živali zato dane, da jih jemo.

Jezus je namesto tempeljskega žrtvovanja živali vpeljal starodavni način odrešenja od bolezni in togot - krst, to je post z vodo. Ko je véliki duhovnik Jakob, Jezusov brat, in njegov naslednik v vodstvu Jeruzalemske cerkve, uradno vodstvo templja in duhovništvo prepričal, da je prava rešitev krst in so bili pripravljeni napraviti skupinsko ta korak, ki bi odrešil človeštvo, je prihrumel v tempelj Savel (ki se je imenoval Simon Magus ali Simon Paulus - majhen), nahujskal svoje spremljevalce, da so udarili po številčno močnejših jakobovcih. Savel je pahnil Jakoba z vrha tempeljskih stopnic, da je ta obležal kot mrtev, zlomil si je eno nogo ali obe. Več Jakobovih je bilo ranjenih, ker se niso nasilju uprli z nasiljem.

Od kod to vemo? Kdor išče, najde. Da je biblična zgodba o mesojedstvu "pravičnega" Abela in o sadjejedstvu Kajna očitna potvorba, mora biti vsakomur jasno, ki jasno razmišlja o razvoju človeštva. Vendar sem našel potrditev šele, ko mi je družinska prijateljica psihologinja dr. Brigitte Boldt, rekla, da imam vsa sredstva, da to literarno dokažem, sem odkril etijopsko Adamovo knjigo, v kateri je zgodba o začetkih človeštva opisana drugače kot pa v zahodni bibliji. Ta knjiga se dobi v zbirki The Lost Books of the Bible and The Forgotten books of Eden in kot samostojna knjiga samo še v slovenščini. Kdor išče, najde. Pomembnost te knjige se mi je odprla 10. maja 1988, potem ko sem razvozlal razodete številke 1732 in 773.


Zgodovinsko odkritje

Drugo (časovno prvo) moje veliko presenečenje je bilo odkritje Klementinskih spisov. Klemen je bil najbolj verodostojen Petrov učenec. Profesor dr. Friedrich Kempf mi je na papeški univerzi Gregoriana v Rimu zaupal (tako je sam rekel) naslov dizertacije o svetem Petru in tako sem moral pregledati Klementinove spise. Ko sem se šel več let pozneje zahvalit profesorju Kempfu na jezuitsko univerzo pri Franfurtu, ker sem prek njega odkril tiste spise, mi je ogorčeno rekel, da cerkev Klementinskih spisov ne priznava. O joj, sem mu rekel, mislil sem, da sem imel za svojega doktorskega mentorja zgodovinarja, sedaj pa vidim, da je bil dogmatik, ta pa resnice ne more najti.

V Klementinskih spisih je v obliki romana ohranjen Petrov nauk - kérigma Petrou. Rimski katolicizem je skušal uničiti vse dokumente o prvotnem krščanstvu in ugledni izdajatelj kumranskih spisov in direktor teološke fakultete na California State University v Long Beachu pravi v svoji epohalni 1000 strani obsegajoči knjigi o Jezusovem bratu Jakobu, da je največja sreča za zgodovinopisje prav rešitev Klementinskih spisov. Ko sem pisal doktorsko dizertacijo, tega nisem zaznal. Prof. Kempf pa mi je rekel, da je po branju zadnjega poglavja stopil na streho univerze in od veselja nad posrečeno dokumentacijo notranje poslušal Schubertovo nedokončano. Ko sem po pretresljivih naključjih spet študiral tiste spise, sem ugotovil, da je bila moja dizertacija res nedokončana. Eisenmanove knjige so pravo odrešenje iz neplodnega mračnjaškega zgodovinopisja.

Špansko-židovski veliki pisatelj, Elias Canetti, ki je 1981 prejel Nobelovo nagrado za literaturo, si je prisrčno želel, da bi se na kak način biki uprli človeštvu zaradi velike večne morije; pa ne, si je rekel, bolje bi bilo, ko bi to naredile pohlevne tihe ovce. Canetti se tudi ni mogel dovolj načuditi perverznemu nauku o "sveti" večerji. Leon Tolstoj je bil zaradi takega menja izobčen iz ruske cerkve in do danes ni bil rehabilitiran. V nekem pomembnem skrivnem razodetju v New Yorku je bilo človeštvo 30. decembra 1972 opozorjeno na letnico 1732. Tistega leta se je pojavila na ovcah praskavica - scrapie. Krave so hudo zbolele za BSE, ker so morale kanibalsko jesti krave in druge živali. Človeštvo pa je vedno bolj norelo, odkar je začelo bogu darovati ovce in jih jesti. Zaradi bolezni norih krav, je človeštvo spregledalo in razumelo, da so krave vegetarijanke.


Ali je Bog pravičen?

O ljudeh so pa isto trdili veliki pomembni misleci (Buda, Pitagora, Jezus), raja pa se je iz njih norčevala. Koliko časa še? V ZDA je 17 milijonov vegetarijancev, pa še nimajo nikjer svoje televizijske oddaje. Mediji so še vedno v celoti v rokah mesojedih lastnikov in urednikov. Najbolj slavnega baptističnega pridigarja Billy Grahama so med televizijskim prenosom v živo na BBC vprašali, kako si razloži nezaslišano strahotno trpljenje otrok po vsem svetu. Božja trobenta Billy Graham je potrto molčal, potem pa iz sebe spravil: v bibliji piše, da obstajajo skrivnosti. Isto nebogljenost je kazal pred Veliko nočjo 2001 na italijanski televiziji rimski pomožni škof. Pa tudi učeni profesorji, ki so z njim debatirali, niso vedeli povedati, odkod tako hudo trpljenje. Slavni židovski psihoanalitik Erich Fromm pravi v svoji knjigi o ljubezni, da mora biti intelektualec pripravljen iti za resnico tudi v zapor.

Ko se je apostel Peter pred Mojstrom zaklinjeval, da je pripravljen iti zanj tudi v zapor in smrt, mu je ta rekel, da petelin ne bo trikrat zapel, pa ga bo že zatajil. Kaj je zatajil? Da je pač iz druščine nazorejcev, ki so odklanjali tempeljsko klanje in mesojedstvo in s tem bili javnemu mnenju in vladajočim trn v peti. To ga je dobro izučilo, tako da nam je ohranil čvrst pogled na pojem o pravičnosti. Kdo je pravičen? Pač, kdor nikomur ne dela krivice. Bog gotovo nikomur ne dela krivice, česar uradne ideologije niso mogle pogruntati. Goethe je zapisal : Er, der einzige Gerechte, will für jedermann das Rechte; sei von seinen hundert Namen dieser hochgelobet, Amen. On, edini pravični, hoče za vsakogar "ta pravo". Naj bo med vsemi stoterimi imeni pod tem (pravični!) visoko hvaljen.

Abel je imel privzdevek "pravični", Jezus je bil in je novi Abel, Jakob je imel dobro poznan vzdevek "pravični". Najstarejši zapis človeštva Henohova etiopska knjiga uporablja vzdevek pravični, pravičnost več kot dvestokrat, tako da bi jo lahko imenovali knjigo o pravičnosti. Isto krepost je dr. Albert Schweitzer poimenoval "spoštovanje do vsega živega".


Za las je manjkalo, pa bi bila zgodovina drugačna

Verjetno ni bilo človeštvo nikdar tako blizu rešitve iz okov trpljenja, bolezni, neumnosti, sovraštva, kot takrat, ko je Jakob, okoli leta 62 v imenu svojega brata, ki je takrat živel v Kašmiru, tempeljsko vodstvo v enotedenski debati prepričal, da je treba sprejeti krst - post z vodo, in da nam klanje živine ne more pomagati. Tudi križanje ni imelo namen, nas rešiti iz tistih tegob. Križanje je bilo načrtovano in sprejeto v podčrtanje, da je treba takoj nehati s klanjem ovac v templju (pravijo, da so jih zaklali 50.000 na véliki petek, kar pa je verjetno tehnično nemogoče). Arheologija je ugotovila, da so bila pod templjem jezera krvi. Kam naj bi se sicer odtekala? Ko ne bi bilo križanja, človeštvo morda ne bi vedelo, kako zelo je pomembno, da resno premislimo o tem, kaj nam pomenijo živali in kaj nam je dano v hrano za življenje in zdravje in ne za smrt in bolezen.

Ali smo pomislili, kako je možno, da je šel Jakobov brat Jezus iz Galileje naravnost v levovo žrelo v Jeruzalem, kjer ga je čakala smrtna obsodba? Ker je vedel, da je Mesija, se je tudi držal napovedi o njem. Vedel je, da prihaja dvakrat: prvič v ponižanju, drugič v slavi.

Smrtno obsodbo je sprovociral zavestno, ko je po legitimnem oklicanju s strani ogromnih množic za kralja (pomislimo: Nazorejec, torej vegetarijanec, prijatelj živali - judovski kralj! kot se je glasil pred nedavnim odkriti napis na križu) kot prvi monarhični ukaz v templju, ki ga je imenoval mearat parisim - brlog klavcev, prepovedal vsako klanje. To se je zgodilo na cvetno nedeljo. Naslednji četrtek je za večne čase kot pravi kralj odpravil krvavo večerjo in kot spomin na rešitev iz suženjstva egipčanskih mesnih loncev vzpostavil pravo sveto večerjo (modreci so jedli enkrat na dan - zvečer) in poudaril da je njegovo meso narejeno iz sadja in ne iz kake ovčetine, in njegova kri iz grozdnega soka. To je moje telo, to je moja kri. To delajte v moj spomin. (Kmalu potem so se njegovi res razpoznavali pri lomljenju kruha, izraz, ki pomeni: pri jedi, pri večerji). Takoj nato je prosil svojega najbolj zaupnega prijatelja, Judeža, naj pohiti, naj gre v tempelj, da ga bodo še pravočasno prijeli, tako da bo naslednji dan, v petek križan, in zaradi sobotnega počitka ob sočnem zatonu živ snet s križa. Če bi Judežu po veri človeštva res ukazal, naj ga izda, bi bil to gladek samomor. Tega mu pa res ni bilo treba, pa naj teologi to razlagajo, kakor hočejo.

Na križu mu niso dali piti poživljajočega kisa, ampak omamljajočo tekočino, zaradi česar je omahnil v globoko omedlevico. Rimski stotnik, ki je poveljeval križanju in je dobro vedel za Golgotski načrt (tako naslov odlične knjige, ki jo je napisal židovski zgodovinar Hugh Shonfield), je omamljenega narahlo zbodel s sulico (tako pravi grški izraz nyssein). Ker se križani ni zganil, so ga proglasili za mrtvega, da mu ni bilo treba streti nog, zaradi česar bi se zadušil, kot se je zgodilo obema sokrižanima. Pri tem je za blizu stoječe vidno iz male rane pritekla kri. Janez, ki o tem poroča, pravi, da je zaradi tega verjel. Le kaj je verjel? Pač to, da Mojster ne bo umrl, da ga bodo rešili. Ker je tekla kri, je vedel, da ni bil mrtev, kot so mislili drugi, ki za načrt niso vedeli. Njegov plemeniti prijatelj in član vlade, Jožef iz Arimateje, je dal pripraviti na kraju križanja (in ne na kraju rojstva v Arimateji, kakor je bila navada) nov grob. H križanju pa naj bi bil prinesel po besedah Janezovega evangelija 31 kg mešanice aloe in mire, ki je niso nikdar uporabljali za balzamiranje ali pokopavanje, pač pa je bilo in je najboljše sredstvo za celjenje odprtih zunanjih ran. Aloe in mira se dejansko nahaja na torinskem zdravilnem prtu, s katerim so ga prekrili (ne zavili). Nikjer ni bilo najti med učenjaki dvoma o ogromni količini aloe in mire, 3 kg je gotovo zadostovalo. Po obuditvi in rešitvi iz groba je okreval, potem se pa več mesecev sestajal z najzvestejšimi voditelji nove - nekrvave zaveze na gori in pod goro Karmel v severozahodni Galileji, kjer je bil svetovni center esenov in kjer je bil sam med eseni rojen in izobražen.


Esene je ustanovil mitični Adamov vnuk in Setov prvi sin Henoh, ki je opisal pravično esensko življenje v omenjeni Etiopski Henohovi knjigi. Set je bil nadomestilo in tolažba za ubitega pravičnega Abela. Setovi potomci so bili vsi pravični, v kolikor se niso dali pregovoriti Kajnovcem. Na koncu je ostalo 8 setitov: Noe, njegovi trije sinovi in njihove žene. Noe je po vesoljnem potopu obnovil za vse človeštvo zvezo med živalmi, človekom in višjimi svetovi. Ko se je človeštvo menda v 13. rodu po Noetu spet spridilo in začelo ubijati in to pod pritiskom pokojnih kajnovcev, ki zapeljujejo in obsedajo zemljane, da lahko zadostijo svojemu pohlepu po krvi, je pozneje esenski način življenja poživil Abraham, s pomočjo kralja miru - Melkizedeka. Pri vsaki maši berejo besede o velikem duhovniku po rodu Melkizedeka. Tak duhovnik opravlja samo nekrvave daritve.

Ko so se Židje spet spridili, jih je Mojzes (vodstvo si je zaslužil, ker je pokazal usmiljenje do neke živali) izpeljal od egipčanskih mesnih loncev in potem v puščavi vzgojil 2000 esenov. Prepovedal je vsako klanje (kaj da bi šele ukazal klati enoletna nedolžna jagnjeta v zahvalo za rešitev!) in ljudstvu prinesel z gore med desetimi zapovedmi prvo na drugi tabli: ne ubijaj. Mojzesa so potvorili, zlasti Ezra po babilonski sužnosti. Duhovniki so Mojzesu podtaknili 5 knjig, med njimi Levitik, kjer so navodila in ukazi za klanje živali - v Mojzesovem in božjem imenu. Kdor ima močan želodec, naj Levitik že enkrat prebere, da bo videl, kako daleč je šlo prišepetavanje človeštvu, da mora ubijati. Mojzesovi eseni so bili seveda preganjani in klevetani. V glavnem so bili poznani pod imenom rehabiti. Prerok Jeremija je napovedal, da bodo samo rehabiti preživeli. Oglašali so se še drugi preroki kot so bili Amos, Izaija. Duhovniki so preroštvo prepovedali, in zahtevali od staršev, naj sina ubijejo, če se v njem odkrije preroška žilica. Prerok Elija je ustanovil esenski center na gori Karmel, kjer se ni smelo ubijati, sekati drevja, graditi naselbin. Samo vodilni eseni so tam bivali v večjih šotorih. 150 let pred Kr. so se eseni pojavili bolj v javnosti.


Pavlova kriva vera preplavila ves svet (2. del)

2 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20031207191457378







Domov
Powered By GeekLog