|
||||||
|
|||||||
Resnica in Steven Turoff
Resničnost je povezana z resnico, ki je lastna posamezniku. Resnica človeka je njegov občutek, ki je jezik duše in najbolj ga podpira, da te občutke upošteva. Dober občutek je znak povezanosti s Svetlobo v sebi in slab občutek je znak ločenosti od najboljšega in najvišjega v svoji energiji. Zato, da čutiš, je dobro biti v telesu. Ko si od telesa odrezan, občutke zamenjuješ z mislimi. Še zavedaš se ne, da ne čutiš. Dostikrat pa ljudje občutkom misli dodamo in potem čustvujemo (brez potrebe). In vsaka misel me spravi iz sedanjega trenutka. Ko hrepenim po drugem času in prostoru, po drugem odnosu…, nisem v zdaj. Z mislijo svojo moč dajem preteklosti ali prihodnosti. Pa je (samo) v zdaj vsa moja razpoložljiva moč. Zato koristi, če se zavedam: Kaj čutim zdaj? Kaj je prav zdaj moja resnica? In ko karkoli čutim kot dobro - razumno je, če se spravim tja! Ni pomembno, kako.
Moja včerajšnja resnica ni današnja, resnica mojih staršev že dolgo ni moja resnica in tudi tvoja ni (nujno) moja. Moja resnica je odraz mojega stanja zavesti, moje duhovne rasti - stara resnica me pri tem lahko celo ovira. Samo nekje resnica ostaja resnica ves čas - v srcu. Samo v srcu resnica ostaja ista in srca še pred leti nismo tako čutili kot danes. Zato nam je (svoja) resnica danes bolj dostopna, dojameš pa jo (samo) v miru. Poleg tega resnico lahko izkusiš še v drobovju, nikakor ne v glavi. Resnico doživiš v drobovju, ko nimaš ali ne upoštevaš določenih miselnih, čustvenih ali fizičnih meja ali so te pretesne ali preohlapne. Resnica v drobovju nam pomaga (po)skrbeti zase pa tudi za druge - ko pokaže, da se z nečistimi nameni vpletamo v življenje drugega. Vsak človek v moji bližini ima darilo zame in jaz zanj. Vedno. Včasih si prinašamo eno in drugič več daril, lahko dosti dragocenih daril. Če smo si darila že izmenjali, lahko ni več razloga za druženje.To je stvar zavedanja in osebnih meja.
Za ljudi je resnica navadno nekaj, kar je mogoče uporabiti v vseh situacijah. To praviloma ocenjujemo glede na pretekle izkušnje.
Kaj pa zdaj, ko vem in dnevno izkušam, da nič več ni tako kot je bilo?
Kaj pa zdaj, ko pri vztrajanju pri starih navadah in načinih razmišljanja, čustvovanja in ravnanja izkušam odpor?
Kaj zdaj, ko stari načini upočasnjujejo moj (duhovni) razvoj, ki je še bolj boleč kot bi lahko bil? Kako naj se odprem novemu, višjemu in boljšemu zame?
Dolgo smo se delali, da ta vprašanja ne zadevajo nas. Stran smo se ozirali, jih zanikali in nekateri so jih smešili, tudi sprevračali, manipulirali z njimi. In mnogi to počnejo še danes. Eni iz neznanja, drugi iz strahu.
Živimo v času razgrinjanja resnice, v letih neodložljivega soočanja s seboj, v prostoru odgovorov. Odgovorov o sebi, o Svetlobi in o temi v nas. Resnica o sebi dostikrat prinaša nemir, stisko in frustracijo, potem pa nujno olajšanje in osvoboditev, novo rojstvo. Resnica prihaja posamično in v paketih. V paketih, na katerih je moje ime in na drugih je tvoje. In ni mogoče, da bi jih zamenjala, pa če si še tako (za)želiva. Tvoja resnica je zate in moja je zame. Osvobaja pa naju oba. Imaš rada resnico? Verjameš, da ti jo govori mož, otrok, prijateljica? In kaj praviš, zakaj ne? Koliko si zavezana resnici boš videla potem, ko boš nekaj juter zapored v miru, s čistim namenom in osredotočena izbrala resnico o sebi za ta dan. In se zvečer vprašala: Kaj sem danes novega izvedela o sebi? Tako boš spoznala svoj pravi odnos do resnice.
Verjamem, da edina resnica v vesolju je Svetloba, pomeni dovoljevanje in sprejemanje, ki jima navadno rečemo ljubezen. Edina resnica je ljubezen in ostalo so različni izrazi strahu. In jaz izbiram, na kaj sem pozorna, kaj živim. Moja osredotočenost je moja odločitev in samo moja odgovornost - ustrezna je moja realnost. Zato zemljani danes na istem planetu bolj kot kdaj živimo različne realnosti, tudi v odnosu do iste stvari - ideje, človeka.
Resnica nas vse dela bolj resnične, bolj žive in včasih utrujene in žalostne. Bolj resničen človek bolj čuti in na poti v resničnost se uči občutke določati in izražati. Resničnost človeka še obvezuje, da naredi stvari, ki jih mora narest (iz notranje pobude) in to na svoj način. Potem ko to dela, mu tega ni težko dopustiti tudi drugim. Resničnost terja sprejemanje odgovornosti za svoje misli, besede in dejanja. Ko nisem resnična, vstopam v vloge, igram igro. Igram se v svojih iluzijah. Meni osebno za tragedije in drame nikoli ni bilo, v komedijo pa še ne morem po želji vstopati, si pa želim. Zato mi življenje prinese pred nos odnose in situacije, v katerih lahko vadim. Vadim vstopanje v različne realnosti, tu in tam naporne, tudi absurdne situacije. Vadim izbiranje energijskih prostorov, v katerih bom sebe in druge sprejela take kot smo. In kot za vsako drugo stvar v življenju je za to potrebna vaja. Dosti vaje. Dosti ljudi, dogodkov, dosti izzivov, dosti izkušenj, ki mi kažejo, kdo in kje sem.
Po prikazu dela angleškega psihičnega kirurga v oddaji Preverjeno! sem ugotovila, da mi gre dobro. Zadovoljna sem ostala odprta in brez obsodbe, čeprav precej presenečena, pač nisem poznala narave te PoP tv oddaje. Konec septembra sem namreč en teden preživela v času in prostoru blizu Stevena Turoffa, ki ga je slovenski tv medij po "preverjanju" predstavil precej drugače kot ga doživljam jaz. Šest dni sem mu imela priliko pomagati pri delu in poznam ga štiri leta.
Na Bledu sem za roko držala stare, mlade in najmlajše moške in ženske, zelo bolne in zdrave, bolj in manj zavestne, jasne in zmedene, obupane in vzhičene, odprte in zablokirane, vesele in vnaprej kritične, zgovorne, tihe, tudi neme. Za roko sem držala sodobnega človeka. Človeka, ki zase izbira boljši naslednji trenutek, kljub majhni tremi pred srečanjim z neobičajnim in neznanim. Človeka, ki je utrujen, razočaran, se tudi boji in dvomi, pa te minute ne najde boljšega prehoda v svoje boljše počutje. Pa tudi takega, ki v Turoffu prepoznava in potrjuje najvišjo in najboljšo priliko za odprtje naslednjih vrat. V oči sem imela priliko pogledati starše z otroki, dijake, študente in poslovneže, administratorke, trgovce, zdravnike, pravnike, resne ljudi pa športnike in avanturiste, religiozne in (ne)verne posameznike, ljudi, ki so ga že obiskali v Angliji in take, ki so se z njim srečali prvikrat. K Turoffu pridejo ljudje, ki verjamejo ali pa so se prisiljeni odpreti do moči neodprtih vrat, narediti najbolj milosten naslednji korak svoje duše. Srednješolka je na mizo legla zaradi nervoze, strahu in tesnobe, kar so vse udomačene energije najnižjih vibracij, demoni. V obraz ga glej, včasih se iz njegovih oči zliva toliko ljubezni, da jo težko prenesemo. Odpri se, dovoli, sem ji rekla, samo glej ga in dihaj. Po fizičnem posegu v telo jo je Turoff dolgo gledal v oči in božal po laseh - pred mojimi očmi se je fizični obraz dekleta spremenil, zasijal je, se zmehčal in polepšal, tema je zapustila njeno energijo.
Ko sem po nekajminutnem posegu pogledala žensko, ki je na mizo legla z akutnim revmatoidnim artritisom, z bolečimi in zategnjenimi sklepi, je ta solzna vrtela zapestja in ponavljala: Saj ne morem verjeti! Ne more verjeti!, sem rekla Stevenu. To je moč ljubezni, jo je pogledal, že namenjen k naslednji mizi.
Ne razumete, še prejle smo bili na urgenci, ne morejo ji pomagat, je skrajno frustriran ponavljal mlad očka ob mamici, ki je oglušelih čutov pestovala malo deklico. Turoff jo je kot ostale otroke pobožal in malo postal pri njej in naslednji dan in še enkrat so vsi trije spet prišli, prerojeni. Zdrava je! je sijal očka, mamica je bila prelepa, malčica pa mirna tako kot prvi dan.
Od bolečine čisto očiščene in odprte svojce in bolnika na nosilih sem gledala in požirala solze, taka je bila gostota prisotnosti najvišjih vibracij, ki jih je priklical Turoff.
Mamico poznam, ki je po obisku pri Turoffu dobro uro poležala z bolno osnovnošolko (ni ji dala predpisanih antibiotikov), ki je bila zjutraj zdrava. Za starejšo žensko vem, ki je k Turoffu vse do postelje spremljala svojo sestro, sama pa ni legla na mizo. Ob naslednji kontroli zdravnik pri njej ni našel prej karcinogenih tumorjev.
Verjetno drugače sta Turoffa doživela mladenič (narkoman), katerega je opozoril, naj ne zlorablja več svojega telesa ali "zdravilka", kateri je zatrdil, da ni v stanju zavesti, v katerem bi lahko sprejemala bolezni drugih ljudi. Te bolezni so tvoje, je govoril, medtem ko je ona odkimavala z glavo.
Tako se je letos tudi Slovenija odprla čudežem, ki pa po svoji naravi zagotavljajo več kot ugodno klimo za različne razlage.
Čudež nastane, ko človek spusti svoje obrambe, svojo kontrolo. Ko se v imenu Svetlobe (v sebi) za trenutek ali dva odpove svoji moči. Lahko mu rečemo manifestiran največji izraz Svetlobe v človeku ali njegovem življenju. Čudež kot tak v skladu z zemeljskim dualizmom na dan nujno prinese temo kot svoje nasprotje. Steven Turoff lahko s Svetlobo v svojem energijskem polju v trenutku ustvari pogoje za spremembo v tvoji energiji. Ta sprememba v naslednjih minutah, urah in dnevih privede do novega ravnotežja, ki mu običajno rečemo zdravje. Na duhovni, mentalni, čustveni ali fizični ravni. V kakšnem času in do kakšnega ravnotežja pride, je odvisno od človeka pred njim, od njegovih obramb. Ne od Turoffa. Človeške obrambe so blokade - filtri za Svetlobo, ki deluje skozenj. Manjše kot so obrambe, večje je možno ozdravljenje. Velike obrambe se pokažejo kot odpor, ki je zamaskiran strah, v skrajni meri kot premišljen negativni predznak do nečesa, čemur se ne upaš odpreti. Slednje je bilo sporočilo tistih na Pop tv, ki so na Bledu preverjali (temo). In s tem je vse v redu.
Neresnice, manipulacija in zavajanje so v redu. Je čas za temo!
Tema je primerna zato, ker potrjuje Svetlobo. Posebej takrat, ko jo lahko sprejmeš. Resnice oz. Svetlobe ni potrebno dokazovati, ker enostavno je (dejstvo) v tvojih občutkih. V tvoji izkušnji in v tvoji spremembi. Samo za to gre, da eni med nami ne izbirajo spremembe, ostati želijo, kjer so. Ker ne moremo vsi zemljani hkrati v višjo vibracijo, je to več kot primerno. Eni morajo biti tam, da smo drugi tu in noben prostor ni boljši/slabši, enostavno je; tako se vzdržuje ravnotežje. Če pa ob drugače predstavljeni resnici nekoga ali nečesa, kar zate je Svetloba, začutiš ogorčenje, žalost, jezo, izdajstvo…, je to tvoj izziv. PoP TV je s "preverjenim" psihičnim kirurgom Slovencem dal darilo. Dregnil je v mir in ravnotežje Svetlobe vsakega posameznika, ne glede na to, če je Turoffa že srečal ali ne.
Si nasedla provokaciji in darilo spregledala ali si ga prepoznal in sprejel?
Bernarda Pavko Prava
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20031006221840115
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
