O zaprtju avtonomne cone Galicija - pismo v slovo in o nočnem policijskem posredovanju ter o
evikciji iz stavbe na Poljanski cesti 47
AC Galicija
Prijateljeva 26, Ljubljana
acgalicija@email.si
o Županja MOL, Danica Simšič
o uprava MOL
o mediji
o politiki
o angažirana javnost
Zaprtje Avtonomne cone Galicija – pismo v slovo (julij – avgust – 26. september)
Trije meseci so minili, odkar smo prestopili prag stare, zapuščene hiše na Prijateljevi ulici 26.
Dvajsetčlanski kolektiv je vzpostavil začasno avtonomno cono, domovanje avtonomnih političnih,
socialnih, kulturnih praks. Po mesecih prenavljanja razpadajočega objekta je pred kratkim
(navkljub odklopu vode in elektrike) zaživel center s čitalnico in klubskim prostorom. Odvila so
se predavanja in diskusije (o Iraku – s številnimi domačimi in tujimi gosti; o Afriki – Tomo Križnar
in Borut Brumen; anarhizmu; Asociaciji avtonomnih astronavtov – Dragan Živadinov, …), video-
in diaprojekcije, risanke, … . Avtonomna cona je v kratkem času svojega obstoja brezplačno
prenočila preko sto popotnikov, ulična gledališča ter glasbene skupine z vsega sveta. Z otroci
iz soseske smo prirejali kreativne delavnice, se igrali in se od njih učili radovednosti, razposajenosti,
odprtosti, ki ne pozna predsodkov, ki ne pozna zamere, ne obupa, ne strahu.
A sistem in oblast potrebujeta molčeče, zagrenjene, apatične, obupane in vsega boječe sužnje.
Zato zatirata vse, kar se jima ne podreja. Tako se je v letu 1934 po dveh letih delovanja zaprla
ilegalna tiskarna na Prijateljevi, imenovana Galicija. Tudi za AC Galicija je prišel dan zaprtja, saj
so prav zaradi strahu pred avtonomno cono in njenim kolektivom lastniki hiše na Prijateljevi po
desetletju tožb in nestrinjanja le našli dialog.
Za vse vse – za nas nič! Tudi zato smo zapustili AC Galicija, ker ne želimo biti v sporu s fizičnimi
osebami, ki ne pripadajo vladajoči kapitalistični eliti in nikakor ne zato, ker bi nam sodišče to odredilo
– v imenu zakonov, ki jih ne priznavamo. Pošast kapitala je zavzela še eno svobodno območje, a
le na videz, kajti tako kot odhajamo, tako tudi ostajamo. Ljudstva ni v paragrafih, členih, ki jih piše
politična kasta, ljudstvo je na ulicah, na poljih … .
Ostajamo v spominu kraja in čudovitih ljudi, ki živijo v tej soseski. Ti so nam pomagali, nas podpirali,
nam vlivali novo moč in nas naučili, da se čas pisanja zgodovine pravzaprav šele začenja. Skupaj
bomo pisali novo poglavje zgodovine, prihodnosti, osvobojene slehernega zatiranja, izkoriščanja,
represije, gospostva, oblasti in hierarhije. Pisali bomo besede svobode in razprostirali poglede nad
pokrajino neštetih poti brezmejne kreativnosti.
Odpirali bomo nove avtonomne cone, ker je to pravica, ki nam vsem pripada.
V dneh pred dokončnim zaprtjem Avtonomne cone Galicije (ACG) je del tam živečega
kolektiva zasedel prazno stavbo na Poljanski cesti 47 v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL).
Stavba je samevala od marca 2003. Po načrtih MOL je bila predvidena za rušenje, zaradi izgradnje
nove ceste. Rušenje je MOL zaupal podjetju za rušenje direktorja Pavla Omahna. V času zasedbe dela
kolektiva ACG je v stavbi brez vednosti lastnika (MOL) prebivala neznana oseba, za katero je dokazljivo,
da je delavec iz podjetja gospoda Omahna.
V četrtek, 25. septembra 2003 približno ob 22. uri je v stavbo vstopila policija v spremstvu treh
moških, med katerimi je bil tudi Pavel Omahen – izvajalec rušitvenih del. V trenutku prihoda policije
se je v objektu nahajalo pet skvoterjev ACG, ki so objekt prostovoljno zapustili po dogovoru s policijo
in podjetnikom Omahnom.
Omahen se je policiji izdajal za pooblaščenega upravitelja stavbe. Tako policiji kot petim članom ACG,
ki so zasedali stavbo, je Pavel Omahen zatrjeval, da ima pravnomočno odločbo, ki mu dovoljuje rušenje
objekta, ter da bi lahko z rušenjem začel nemudoma.
V stavbi so se nahajale osebne stvari ACG. Za prostovoljni odhod iz stavbe je bilo peterici obljubljeno,
da se lahko takoj po zaslišanju na policijski postaji vrnejo v stavbo na Poljanski cesti 47 ter v njej
ostanejo do ponedeljka, ko naj bi se pričelo rušenje. Navedeno ustno zagotovilo je bilo izrečeno pred
policijo s strani Omahna, ki se je izdajal za pooblaščenega upravitelja stavbe.
Pet članov ACG je bilo odpeljanih na zaslišanje, odvzeti so jim bili prstni odtisi in opravljeno
fotografiranje. Grozi jim ovadba za kaznivo dejanje nasilnega vloma. Po štirih urah zasliševanja s strani
policije je peterica izvedela, da gospod Omahen nima nikakršnega pooblastila za upravljanje s strani MOL,
ravno tako dovoljenje za rušenje ni pravnomočno, odgovorni na MOL pa pravijo, da objekta za sedaj ne
nameravajo rušiti. Zaradi navedenega je bil ustni dogovor z gospodom Omahnom neveljaven.
Peterica je bila izpuščena ob 3.00 ponoči, objekt na Poljanski cesti 47 so vso noč varovali policisti in
kriminalistična policija. Zjutraj je bilo varovanje dodeljeno zasebni varnostni službi G7. Navkljub zagotovilu,
da bo peterica lahko odpeljala svoje stvari že zjutraj, je pet članov ACG le s trudom doseglo, da so jih
varnostniki G7 spustili v stavbo po svoje stvari.
Po vsem navedenem županjo MOL, Danico Simšič, sprašujemo:
o Zakaj se je direktor podjetja za rušenje Pavel Omahen izdaja za pooblaščenega s strani MOL za
upravljanje s stavbo na Poljanski cesti 47?
o Ali sta bila MOL in županja obveščena o tem, da je v objektu prebivala oseba, domnevno zaposlena v
podjetju gospoda Omahna?
o Ali MOL in županja nameravajo podobno kot Slovenske železnice v primeru AC Molotov plačevati
zasebno varnostno službo G7 s proračunskim denarjem MOL?
o Ali bo varovanje praznih stavb v lasti MOL s pomočjo dragih zasebnih varnostnih služb postala praksa
MOL?
o Zakaj županja ne podeli upravljanja praznih stavb kolektivom, ki bi lahko do trenutka rušitve ali dodelitve
stavbe za »primernejšo« namembnost v njih ustvarjale?
o Zakaj županja oz. MOL prodaja ali daje v najem svoje nepremičnine po ekonomski ceni kljub temu da obstaja resna potreba po prostorih s strani neinstitucionalne sfere?
o Ali namerava županja še dolgo zatiskati oči pred potrebami posameznikov in kolektivov, ki želijo ustvarjati
na avtonomni neinstitucionalni ravni?
Županjo obveščamo, da bo do novih zasedb zagotovo prišlo, v kolikor se ne bodo tovrstne problematike
razreševale na drugačne načine. To zagotovo pomeni novo policijsko represijo in sodno preganjanje številnih
mladih, katerih edina krivda je, da ne priznavajo nepravične razdelitve bogastev, špekulacij in propadanja
praznih stavb.
Vsem oblastnikom z županjo vred se zahvaljujemo za njihov trud, če že ne pri vzpostavitvi trajnih
avtonomnih con, pa vsaj pri odgovarjanju na navedena vprašanja in trudu, ki ga vlagajo za zatrtje
leherne drugačnosti!
Nedavno zatrti kolektiv AC Galicija
P.S.: Vsem, ki ste bili ob strani malemu otroku, mali Galiciji, se iz dna uporniškega srca zahvaljujemo.
O zaprtju avtonomne cone Galicija - pismo v slovo in o nočnem policijskem posredovanju ter o 
V dneh pred dokončnim zaprtjem Avtonomne cone Galicije (ACG) je del tam živečega 
obstaja resna potreba po prostorih s strani neinstitucionalne sfere? 
