Zakaj povprečen moški išče partnerko, ki je od njega manj inteligentna, manj izobražena, po možnosti tudi gmotno siromašnejša, ali da ima vsaj kakšno karakteristiko, ki jo avtomatsko postavlja v podrejen položaj. Kaj je temu vzrok? Raziskave kažejo tudi to, da so ženske, ki imajo superiorne karakteristike vse več same, brez stalnih partnerjev. Janet L. Wolfe v svoji knjigi »Kaj narediti, ko njega boli glava«, piše med drugim tudi to, da moški želi, da je partnerica tudi po višini nižja od njega.
Čeprav nobena raziskava ni pokazala rezultatov, na podlagi katerih bi zgoraj napisano lahko trdili stoodstotno, obstaja niz pokazateljev, da je pravzaprav res tako. Z razvojem ženske emancipacije je prišlo do stanja, ko je vse več žensk sposobnih, izobraženih, situiranih in na splošno z superiornimi karakteristikami.
Superiorna ženska se najpogosteje smatra za krivo, da pride do razpada takšnega zakona. Ona naj ne bi bila sposobna opravljati in nadgrajevati družinskih vrednot, poleg tega pa se zaradi lastne kariere odpoveduje potomstvu. Povprečen moški ima rad ob sebi partnerko, ki naj bi bila v odnosu vsaj malo podrejena, odvisna od njega, torej inferiorna.
Če inferioren moški živi ob superiorni ženski, postaja vedno bolj nesamozavesten, nesiguren in slej ko prej mora priti do konca takšne zveze. Tu nastopi trenutek, ko tudi ženska začuti, da ne more živeti ob takšnem moškem, ki postaja razvalina, večkrat se začne tudi opijati, ipd.
Po drugi strani pa superioren moški ni zadovoljen z inferiorno partnerko. Pogosto jo primerja z naprimer, kakšno superiorno sodelavko ali znanko, ki se lahko ravnopravno z njim pogovarja na vseh področjih. In sčasoma začne to primerjavo glasno izražati v navzočnosti partnerke. In tako prihaja do raznih stresnih situacij, ko je žena še bolj ponižana in postaja še bolj nesamozavestna.
Ali je torej sploh možno zadovoljiti moškega?
Če potegnemo črto, pridemo do zaključkov, da je vse več superiornih žensk samih, brez partnerja, na drugi strani pa je tudi vse več ločenih moških, kateri so zamorjeni z inferiornimi ženskami, katere so sami izbrali, ravno zaradi tega, da bi bili oni »višje«. Ne preseneča tudi dejstvo, da različni svetovalci ne uspevajo več rešiti zakonov, ker temeljijo na nerešljivih neskladjih.
Če je moški sposoben sprejeti partnerko kot ravnopravno, tudi na poklicnem področju, če ga ne motijo partnerkini poklicni uspehi, priljubljenost v družbi, ipd., potem je takšna zveza obsojena na dolgoročnost.
Po drugi strani pa superioren moški ni zadovoljen z inferiorno partnerko. Pogosto jo primerja z naprimer, kakšno superiorno sodelavko ali znanko, ki se lahko ravnopravno z njim pogovarja na vseh področjih. In sčasoma začne to primerjavo glasno izražati v navzočnosti partnerke. In tako prihaja do raznih stresnih situacij, ko je žena še bolj ponižana in postaja še bolj nesamozavestna. 
