Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20030623203810483

Kozarec mleka petek, 4. julij 2003 @ 06:38 CEST Uporabnik: stojči V vroči deželi je živel mož, ki ga vročina sploh ni motila, saj je v njej rasel celo življenje. Na svojem velikem pustem zemljišču, na katerem zaradi pomanjkanja vode ni bilo nobenega zelenja, je odkril diamant in začel kopati in odkril cel rudnik diamantov. V svojem neizmernem veselju se je odločil, da omogoči tudi drugim ubogim ljudem, da imajo kaj od njegovega bogastva, zato jih je postopoma začel vedno več najemati in zaposlovati. Eni so zanj kopali diamante, drugi so jih obdelovali, tretji zanj prodajali. Z denarjem, ki ga je dobil od prodanih diamantov je kupoval hrano in vodo zase in za vse svoje delavce. Med sabo in delavci, ki so delali zanj, ni delal nobenih razlik. V veliki hiši, ki jo je dal zgraditi zase, je bilo dovolj prostora, tudi za vse tiste, ki so delali zanj. Kar so jedli oni, to je jedel on, kar so pili oni, to je pil tudi sam. Z eno samo malo izjemo. Vsak večer, preden je šel po napornem dnevu spat, si je še, ko je bil sam, kot uspavalno sredstvo vedno privoščil in spil en kozarec toplega, sladkega mleka. Mleko je bilo v tej negostoljubni pokrajini dragocena in draga pijača in ker niso imeli hladilnikov, je bilo treba iti ponj vsak dan precej daleč stran. Zdaj ko je bil bogat, je tudi za ta posel najel posebnega delavca. Ko se je ulegel v posteljo, mu je le ta točno ob določeni uri prinesel kozarec toplega, sladkega mleka. Nek večer pa, ko je spil ta kozarec mleka, se mu je zazdelo, da je to mleko nekako redkejše, zato je najel novega delavca, katerega naloga je bila samo ta, da je kontroliral prvega delavca. Kontrolor je hitro ugotovil, da mu prvi delavec krade mleko in sam spije eno četrtino mleka, ki je sicer namenjeno gospodarju in jo nadomešča z vodo. Prvi delavec je predlagal drugemu, da tega ne pove gospodarju in za nagrado, še sam popije eno četrtino tega mleka. Tako so se gospodarju, ki je vsak večer dobil samo še polovico mleka, sumi glede gostote mleka povečevali, zato je najel še tretjega delavca, ki naj bi kontroliral prva dva. Hitro so se zmenili in vsak je popil četrtino mleka, tako, da je dobil lastnik vsak večer, samo še četrtino kozarca mleka. Ker je gospodar postajal vedno bolj nezadovoljen glede kvalitete mleka, je najel še četrtega delavca, ki naj bi kontroliral ostale tri. Tudi ta je hotel svoj delež mleka in je predlagal, naj si mleko kar lepo razdelijo na štiri enake dele in ga sami popijejo. Ostali trije so se strinjali, vendar, kaj storiti, da gospodar tega ne bo opazil. Četrti je dejal, naj to prepustijo kar njemu, da bo za to poskrbel že on sam. Gospodar je ta večer zelo dolgo čakal na svoj kozarec mleka, ki ga ni in ni bilo. Drugo jutro je poklical na zagovor vse štiri delavce, ki so bili zadolženi za njegov kozarec mleka. Vprašal jih je, zakaj prejšnji večer ni dobil svoj tradicionalen kozarec toplega mleka. Vsi so mu odgovorili: «Saj ste ga. Poglejte se v ogledalu in boste videli, da se vaših brk še vedno drži smetana, ki se je tam nabrala, med tem ko ste pili vaš kozarec toplega mleka.« Res, ko se je pogledal v ogledalo, je na konicah brk opazil smetano, ki se je tam držala in zdaj ni vedel, ali je samo sanjal, da ni popil svojega običajnega mleka, ali pa ga res ni. No, imel pa je trden dokaz, da ga je. Gospodarju je četrti delavec med spanjem lepo namazal brke s smetano, medtem, ko so mleko lepo popili njegovi najemniki sami. In zdaj, kot običajno, malo moje razlage na zgornjo zgodbo. Seveda je ta gospodar vsak od nas. Ti delavci, ki te kradejo vsak trenutek, so tvoji podedovani miselni vzorci, vsi tvoji dvomi in vsi tvoji strahovi. Ti so tisti, ki ti onemogočajo, da bi se že končno premaknil iz svojega virtualnega sveta, v ta svet notranjih spoznanj in notranjih izkustev Boga, energije, sebstva, ali kakorkoli že hočeš imenovati to stanje svoje zavesti. Ti so tisti, ki ti onemogočajo postati srečen človek. Lahko pa te »poštene« delavce, ki naj bi tebi kot gospodarju svojega telesa, vsak večer prinašali kozarec tvojega toplega zadovoljstva primerjaš končno tudi z državo, in njenimi ustanovami ali celo medijskimi hišami, ki ti zaračunavajo vse slabe novice, kot tvojo zabavo, pa vse do proizvajalcev plastične hrane, zdravil, celo do prodajalcev religij in duhovnih uslug. Skratka, na tržnici življenja, izbire kolikor hočeš. In vendar je rešitev, kako priti do tega tvojega kozarca toplega zadovoljstva tako preprosta, kot obrniti pozornost ponovno navznoter, tja, kamor je bila usmerjena, ko si bil še dojenček, ko si se smehljal brez razloga, svoji notranji svetlobi in se veselil že samo zato, ker si bil živ. :) Kot pravi moj učitelj Prem Rawat: « Ne glede na to, kdo in kaj si in kaj počneš, veseli se svojega obstoja, tako, kot se tvoje življenje veseli nad tabo, da je za kratek čas s teboj.« Stojan Svet Komentarji (0) www.pozitivke.net