Mnogi mojstri so imeli v zgodovini zaradi svoje iskrenosti in govorjenja resnice, v družbi, v kateri so živeli hude težave.
Tudi Kabir, pred petsto leti, ni bil prav nobena izjema, kar priča tudi naslednja njegova pesem, ki pa je, še kako aktualna celo danes, prevedena v slovenščino prvič
in izključno samo zate, :)
Nimaš pravice
Razum,
ti nimaš nobene pravice,
ustvarjati vso to zmedo.
Ljudje, ki ne morejo videti Boga,
ponujajo rože svojim idolom,
idolom, ki so jih izklesali,
s svojimi, lastnimi rokami.
K tem idolom se potem obračajo,
in jih prosijo za sadove.
Ljudje verujejo v bogove in angele,
verujejo v romanja na sveta mesta,
in kopanja v svetih vodah,
ampak ko so utrujeni,
se pritožujejo.
To telo je začasno,
tudi ta svet, je začasen.
To začasno, moli v začasno,
kako lahko dobiš maslo,
od krave, ki ne daje več mleka?
Samo ta iskrenost, doseže stvarnost,
preganja vse, kar ni resnično.
Kabir pravi:
»Kjerkoli je ta iskrenost,
tam je, kjer jo boš našel«
Ljudje, ki ne morejo videti Boga,
