Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20021212123349953

Bodi luč četrtek, 12. december 2002 @ 12:59 CET Uporabnik: Pozitivke Pogovor z Erico Klügler, predavateljico organizacije Summit Lighthouse, ki širi znanja Vnebovzetih mojstrov. Ko se po deževnem neurju razpršijo črni oblaki in se razjasni nebo, se med svetlečimi kapljami dežja v vsej svoji razkošnosti barv razpre mavrica kot nebeški most med Bogom in Zemljo. Naša pot je pot mavrice, neskončno iskanje skladnosti barv in večno hrepenenje po svetlobi. Katoliška vera uči, da smo prišli iz prahu, v trpljenju izkusimo življenje in se v prah povrnemo. Novodobna gibanja iščejo izvor vsega v svetlobi, smisel življenja v odkrivanju svetlobe in naš končni cilj je vrnitev v svetlobo. Leta 1957 je bila v Združenih državah Amerike ustanovljena organizacija Summit Lighthouse z namenom, da bi ljudem prenesla nauke Vnebovzetih mojstrov. Nauki o vnebovzetih mojstrih govorijo, kako delujejo božji zakoni. S tem znanjem razumemo, zakaj so stvari takšne kot so. Življenje vidimo v drugačni luči, razumemo povezavo vzrokov in posledic, se zavedamo posledic svojih misli in dejanj in ne iščemo vzrokov in krivde v zunanjih okoliščinah ali pri drugih ljudeh. Zato se tudi bolje odločamo, saj vidimo življenje širše in globlje, ne samo z vidika lastnih želja in potreb. Erica Klüger že dvajset let širi znanja Vnebovzetih mojstrov v Južni in Severni Ameriki ter Evropi. Bila je vzgojena v katoliški veri in zelo vdana Bogu. Vendar jo je katoliška dogma utesnjevala, ni mogla razumeti, da duhovnik pridiga to, česar sam ne živi, da je rešitev obljubljena samo tistim, ki pripadajo katoliški cerkvi. Zato je začela iskati Boga, spoznavati drugačna verstva, proučevati različne filozofije, prebrala ogromno knjig, a Boga ni našla. In ker življenje ne pozna naključij, jo je pot zanesla v Summit Lighthouse. "Učenje Vnebovzetih mojstrov temelji na spoznanju, da smo bitja svetlobe, da smo izraz božanskega in vsi hrepenimo, da se vrnemo k temu izvoru. Nismo grešniki, temveč božji otroci na poti domov. To pa dosežemo tako, da spoznamo svoje bistvo in doživimo preobrazbo. Znanja ne dobimo samo s pomočjo možganov. Če hočemo uporabiti to, kar vemo, moramo razumeti s srcem. Nauki Vnebovzetih mojstrov niso religija. To je znanje, ki ga ima človeštvo že od vsega začetka, vendar smo nanj pozabili, ker ga nismo utrjevali," pripoveduje Erica Klüger o svojem iskanju Boga. Kako je lahko človek zavrgel znanje, ki ga vodi k Bogu? Čemu se šele v teh časih, po tolikih tisočletjih, ko je človeštvo vendarle doseglo razvoj in napredek, vračamo k začetku in odkrivamo ponovno nekaj, kar smo očitno že imeli? Bog je energija, svetloba, Bog je ogenj. Prišli smo iz tega velikega oceana Boga kot drobna kapljica, kot majhen plamen. In kaplja, čeprav še tako drobna, nosi v sebi vse značilnosti oceana. In ljudje, čeprav še tako nepopolni, ne glede na to, ali delamo dobro ali slabo, imamo v sebi značilnosti Boga. Vendar, ko zlorabimo svoje energije, jih uporabimo v slabe namene, ko se napačno odločimo, ne v skladu z našim bistvom, se naša vibracija zniža. Ko smo prvič prišli na planet Zemlja, smo bili duhovna bitja in naša telesa so bila čista svetloba. Vendar, vsakič, ko smo si z napačnimi odločitvami ali slabimi nameni, znižali vibracijo, so naša telesa postajala gostejša. Tako smo dobili današnjo gostoto teles, s tem pa izgubili tisto vibracijo, ki nam je omogočala, da se vrnemo k Bogu. A božja ljubezen je brezmejna. Lahko se reinkarniramo in ponovno vrnemo na Zemljo, da popravimo tisto, kar smo napak storili. Svoje napačne odločitve in ravnanja lahko odpustimo s prošnjo, žrtvovanjem in dobrimi deli. Vendar ta pot je zelo dolga. Celo življenje je potrebno, da človek očisti le delček svoje karme. Zato Saint Germain, gospodar sedmega žarka, uči uporabo vijoličnega plamena, ki prihaja iz božjega središča in ima moč osvobajanja in spreminjanja. Kako deluje vijolični plamen in kdo ga lahko uborablja? Kaj mora posameznik storiti za tako spremembo, da se reši svojih zemeljskih spon? Pred 2000 leti je prišel na Zemljo Jezus s poslanstvom, da nam pokaže pot, kako se lahko vrnemo k Bogu. V svoji zadnji inkarnaciji je preobrazil večino svoje karme, toda še vedno je prišel na Zemljo, ne da bi vedel, kdo v resnici je. Tudi to je božji zakon. Ko se spuščaš skozi zemeljsko razsežnost, pozabiš vse, kar veš in kar si že dosegel. Jezus je moral priti v družino, ki ga je naučila določenih stvari in mu omogočila, da bo osvojil božje zakone. Pri dvanajstih je zapustil dom, odšel na vzhod v samostane, kjer se je učil o kozmičnih zakonih in ko se je vrnil, nam je svoje znanje dokazal s čudežem, ko je spremenil vodo v vino. To v resnici ni čudež, temveč samo poznavanje in razumevanje kozmičnega zakona, kako spreminjati vibracije. Le redki se zavedajo, kdaj napak ravnajo. Večinoma to spoznamo šele kasneje, ko doživimo posledice svojih dejanj. Pa še takrat praviloma iščemo krivdo pri drugih. Kako naj se človek preveri, kdaj ravna v skladu s kozmičnimi zakoni in kdaj ne? To lahko naredimo na različne načine. Ko nas nekdo prizadene in se odzovemo z jezo, vemo, da smo zlorabili njegovo energijo. Povežemo se s svojim srcem in najprej prosimo odpuščanja. Bog v trenutku odpusti, vendar energija še ostane, zato naredimo mantro ali odredbo odpuščanja: Jaz sem odpuščanje delujoče, izženem dvome in strahove vse, ljudi za vedno osvobajam s krili Zmage kozmične. Kličem, kličem na vso moč, za odpuščanje venomer; vse življenje vsepovsod, preplavljam z odpuščajočo milostjo. Prosimo lahko tudi za plamen zdravljenja in ga usmerimo v del telesa, kjer čutimo bolečino in ga naslovimo na primer na Mati Božjo, da nam pošlje žarek zdravljenja in nas ozdravi v skladu z božjo voljo. Karkoli prosimo, moramo vedno prositi v skladu z božjo voljo. Nikoli ne vemo, kaj je vzrok naše bolezni, lahko smo napak ravnali, lahko je naša karma, vzroki so lahko različni. Poznamo sedem žarkov: moder, rumen, rožnat, bel, zelen, zlat in vijolični. Vsak žarek predstavlja določeno vrlino, lastnost ali kakovost, vsak ima svojega gospodarja in svojega nadangela in vsak je povezan z enim od sedmih energijskih središč v našem nesnovnem telesu. V kakšne namene lahko uporabljamo te žarke? Različni žarki so različne vibracije lastnosti Boga. Poleg sedmih žarkov, ki jih lahko uporabljamo, je še pet žarkov, ki predstavljajo pet ravni nad našim zemeljskim bivanjem. Vendar o njih še ne vemo dovolj. Bog je tako vseobsegajoč, da ga ne moremo določiti. Vendar ga lahko spoznavamo in uporabljamo prek različnih vibracij. Uporabljati Boga ne pomeni, da ga ne spoštujemo. Bog in jaz sva eno, zato mi daje svojo energijo, da mi pomaga. Zato lahko uporabljamo vse njegove žarke za vse priložnosti. Vedno lahko prosimo Boga za pomoč. Temu je tudi namenjeno znanje Vnebovzetih mojstrov, da lahko vedno uporabimo božjo energijo in se rešimo vsega, česar ne potrebujemo in nas ovira na poti domov k Bogu. V trenutku, ko izrečete odredbo ali mantro, že uporabljate svetlobo. Dobro je vedeti, kateremu namenu služi kateri žarek. Če postavimo jasen namen, ga hitreje uresničimo, kot če samo prosimo. Zveni zelo preprosto in morda prelepo, da bi bilo lahko res. Kdor trdno verjame v to čudežno delovanje, se mu morda kdaj pa kdaj res kaj uresniči. Kako pa si lahko s tem pomaga večina tistih, ki prisegajo na razum, logiko in v stvari, ki jih ne morejo preveriti, ne verjamemo? Brez vere verjetno ne gre. Zakon je zakon in deluje, ali vanj verjamemo ali ne. Vendar, če prosimo Boga za nekaj, hkrati pa v to ne verjamemo, se ne bo zgodilo. Ko izrečemo odredbo, prosimo iskreno iz svojega srca, z vso čistostjo. V srcu verjamemo v to, kar prosimo, če ne, se ne izpolni. Kako in zakaj se izpolni, ne vem. Vendar sem sama ničkolikokrat izkusila, da se je zgodilo to, kar sem iskreno prosila. Enako pa se je uresničilo tudi vse tisto, kar sem izrekla negativnega. Recimo, da sem se razjezila. Zato moramo biti zelo previdni, ko uporabljamo besedo Jaz sem. Jaz sem je vendar beseda, ki jo uporabljamo za izražanje svojih občutkov, svojih stanj in razpoloženj. Mar to pomeni, da bi se morali izogibati vsem negativnim izražanjem. Mar ne bi prav s tem potlačili svoje razpoloženje in zanikali sebe? Božja beseda je Jaz sem. Ta beseda je božji zakon, s katerim je Bog ustvarjal naše stvarstvo. Ko izrečemo besedo Jaz sem, v resnici rečemo, v imenu Boga, naj se to zgodi. Vsaka misel, vsak občutek, vsako čustvo je energija, ki jo sprostimo in energija se ne izgublja, temveč se prej ali slej materializira. Kadar imamo pozitivne misli ali občutke do človeka, se bo to tudi pozitivno manifestiralo, če pa kritiziramo, se bo tudi to manifestiralo. Samo recite nekomu nekaj grdega in opazujte spremembo na njegovem obrazu. Vendar tako se ves čas obnašamo. Nekateri psihologi celo učijo, da je prav, da izrazimo svojo jezo, žalost, nezadovoljstvo. To nam daje občutek samozavesti. Kako naj nekdo, ki je jezen, izrazi veselje? Saj bi lagal samemu sebi. Zavedati se moramo, kaj povzročamo s temi energijami, ki jih sproščamo. Biti moramo zelo previdni, kaj mislimo in kaj govorimo. Seveda pa se lahko tudi zaščitimo, tako da prosimo modri žarek za zaščito. Naučiti se moramo kozmične zakone, kaj je dobro in kaj ni, spremeniti moramo svoje videnje, razširiti zavedanje, razumeti in spoznati sebe. To je vaja, ki jo dosežemo z voljo, ko se zavedamo, kaj lahko drugemu povzročimo. V bistvu nas vse življenje učijo, česa ne smemo in kaj lahko, kaj je dobro in kaj napak, pa vendar še vedno ravnamo napak. Čemu? Človek ima svobodno voljo. Bog nam je dal možnost, da se sami odločimo, kaj želimo narediti s svojo energijo. Vse, kar moramo vedeti, je, kakšne so posledice določenih dejanj. Če narediš to in to, se zgodi to in to. Izbira pa je vedno naša. Zato moramo sami vedeti, kaj v določenem trenutku storiti. Ko sem razumela, sem se lahko šele pravilno odločala. Prej meni ni dosti pomenilo, to smeš ali tega ne smeš. Učili so nas, kaj ja in česa ne, pri tem pa smo imeli napačne vzglede, zato temu več ne verjamemo. In tako kot so učili nas, učimo mi svoje otroke. Samo ukazujemo jim. Ne znamo pa spošovati njihove volje, ne zaupamo jim, ne cenimo jih kot božanska bitja. Kaj naj bo prvi korak? Vsak je iskalec in želi nekaj, vsi pa si želimo lepše, boljše in lažje živeti. Nekdo, ki išče resnico, bo vedno našel pot. Ko je učenec pripravljen, bo prišel učitelj. Smo pri koncu dolgega cikla 25 800 let in to je zadnji trenutek, da počistimo ta planet. Vse duše, ki so kdajkoli naredile kaj narobe, jim je dovoljeno, da pridejo na Zemljo. Zdaj imajo zadnjo priložnost, da se odločijo, ali stopijo na levo ali desno stran Boga. Zato se padli angeli borijo za svojo premoč ali pa odpuščajo. To je bitka med svetlobo in temo, vendar bo svetloba zmagala. Kako ste v to tako prepričani? Zato, ker je en z Bogom večina. Bog je vse. Bog je vladar. Lahko na planetu Zemlja prevlada tema, vendar ne v vesolju. Zlo obstaja, padli angeli so reinkarnirani kot človeška bitja, ta bitja so med nami, prav je, da jih ne prepoznamo. Ni naš namen, da raziskujemo in presojamo, kdo je zlo in kdo ni, da sodimo, kdo je dober in kdo ni. Prešibko je naše znanje, da bi lahko vedeli, če niso to božji otroci, ki so zavedeni in zlorabljeni. Najpomembnejša in edina stvar je ljubiti in čistost srca. Čisti namen je najpomembnejši, edina rešitev je vedno ljubiti. Vse religije, učenja daljnjega vzhoda, različna novodobna gibanja vedno poudarjajo ljubezen, brezpogojno ljubezen. Vendar človek, ki je bil ničkolikokrat prizadet, ki je preživel toliko bolečih izkušenj, se sprašuje, kako? Vsi imamo izkušnje, da smo bili prizadeti in se tega bojimo, da bi se ponovilo. Ko se česa bojimo, temu namenjamo pozornost, s tem pa to hranimo in nehote povečujemo in dajemo moč. Bolj ko se bojimo biti prizadeti, bolj bomo prizadeti. Zato se moramo znebiti tega strahu. Občutek krivde ni lastnost svetlobe. To je nekaj, kar so si izmislile temne sile, da bi obvladale človeka. S tem, ko nam je dal Bog svobodno voljo, nam je dal tudi dovoljenje, da se motimo in delamo napake. Zato ni krivde. Občutek krivde je skozi reinkarnacije postal prepričanje. Ko spoznamo sebe, razumemo zakon vzroka in posledic, se ovemo svojih dejanj, smo v skladju in šele takrat lahko deluje svetloba. Vedno, za vsako še tako bolečo stvar, imamo izbiro: ali gojimo sovraštvo, krivimo druge in obtožujemo sebe ali pa razvijamo modrost, da je vsaka stvar za nekaj dobra in s časom celo uvidimo globlji pomen, povezave med našimi mislimi ali dejanji in vsem, kar se nam dobrega ali slabega dogaja. Darja Tavčar Komentarji (1) www.pozitivke.net